Da bo program otroške srčne kirurgije znova res zaupanja vredna in strokovno neoporečna vrhunska zdravstvena storitev na Slovenskem, naj bi, kot smo slišali danes, res pomagal poskrbeti prav projektni svet.

Njegovi člani – prof. dr. Igor D. Gregorič, soavtor poročila o strokovnem nadzoru programa otroške srčne kirurgije, dr. Andrej Robida, ki pri nas najdlje in najbolj dosledno opozarja na nujnost uveljavitve kulture varnosti v zdravstvu, strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer, generalni direktor UKC mag. Andraž Kopač, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj in državna sekretarka z ministrstva za zdravje dr. Ana Medved – so prepričani, da je načrtovana reorganizacija najustreznejša rešitev.

Do rešitve s temeljito reorganizacijo

Obstoječo ureditev, v sklopu katere zdaj delujeta dva centra, eden za otroke in drugi za odrasle, je po oceni projektnega sveta treba nujno spremeniti.

Zato univerzitetnemu kliničnemu centru, resornemu ministrstvu in vladi predlagajo oblikovanje nove organizacijske enote, v kateri bo strokovno osebje poskrbelo za vse paciente s srčnimi obolenji in prirojenimi srčnimi napakami, ne glede na njihovo starost. Tako bi namreč dosegli, da bi novi center lahko zdravil več bolnikov, izničili bi tudi številne ovire, tako organizacijske kot komunikacijske, ki zdaj otežujejo delo.

»Tako v evropskem kot v svetovnem merilu večina takšnih centrov deluje samostojno, seveda pa je pogoj za to pripadnost ljudi, ki so v tem centru zaposleni, nikakor ne razdrobljenost. Gre torej za organizacijsko vprašanje, ki bo v slovenskem prostoru verjetno še nekaj časa čakalo na odziv in na rešitev. Vendar naš predlog nedvoumno kaže, kakšen je in mora biti pravi cilj,« pojasnjuje profesor Gregorič, priznani srčno-žilni in torakalni kirurg, ki že 36 dela v ZDA, kjer trenutno vodi oddelek za napredovalo srčno popuščanje v bolnišnici Hermann Hospital v Houstonu.

Najprej strategija, izvedbene podrobnosti kasneje

Projektni svet se je na prvi seji osredotočil na strategijo in na cilje, o njihovi izvedbi bodo več in podrobneje govorili v nadaljevanju. Kot poudarja Igor Gregorič, je »center treba najprej ustanoviti, poskrbeti, da bo deloval po pravilih, ki obstajajo – v slovenskem, evropskem in v svetovnem prostoru. Cilj je nič več in nič manj kot center odličnosti, v nadaljevanju ne le na nacionalni, ampak, seveda, tudi na regionalni ravni. A za zdaj moramo biti realni in se projekta lotiti dosledno, v skladu s strategijo.«

Trenutno še ni jasno, kje točno bo center deloval in za kolikšno število pacientov bodo v njem poskrbeli na letni ravni. V začetku bi opravili 120 do 150 operacij, v povezavi s tujim centrom, ki bi zagotavljal izobraževanje in strokovno rast slovenskih srčnih kirurgov, pri nas in v tujini. Optimalno število posegov, tudi kar se tiče doseganja in ohranjanja kakovosti ter zagotavljanja varnosti, pa bi bilo okrog 250.

Seveda bo nujno tudi sprotno spremljanje odpravljanja nepravilnosti. »Jasno je, da tega ne bo mogoče izvesti čez noč. Vodstvo UKC ima načrt za izboljšanje obstoječega stanja v vmesnem obdobju, do uresničitve reorganizacije. In ta načrt je dober, boljši od dosedanjega. Zdaj je res poskrbljeno za varnost otrok, ki potrebujejo to terapijo,« ocenjuje dr. Gregorič.

Kmalu podpis pogodbe?

»UKC že ima natančno pripravljeno pogodbo; ta je usklajena z vidika vseh specialnosti, ki so vključene v tako zahtevno obravnavo otrok s srčnimi napakami. Ker ne vemo, kdaj bo prišlo do ustanovitve novega centra, ki bo res deloval na visoki strokovni ravni in kot tak omogočal optimalno obravnavo, smo sklenili, da pogodbo v kratkem podpišemo z enim od centrov, saj bomo tako zdajšnjo obravnavo izboljšali in zagotovili optimalno oskrbo teh otrok, kar je naš glavni cilj,« napoveduje strokovna direktorica ljubljanskega UKC prof. dr. Marija Pferifer.

In kakšne spremembe prinaša ta pogodba?

UKC bo imel pet dni v tednu zagotovljeno prisotnost tujega kirurga, ki ne bo le operiral, ampak tudi poučeval, hodil na vizite, vodil konference o morbidnosti in umrljivosti, medtem ko bo naslednji teden prav tako prisoten kirurg, mlajši – specialist srčne kirurgije in specializant iz otroške srčne kirurgije ... »Pokritost bo dobra, naši kardiologi, intenzivisti in anesteziologi pa se bodo lahko izobraževali v tujem centru; načrti izobraževanj so že izdelani,« zagotavlja prof. Pfeiferjeva.

Ljubljanski UKC bo pogodbo podpisal za nekaj mesecev, z možnostjo prekinitve takrat, ko bo zaživel novi center. »Ta bo vsekakor ustanovljen v navezi s tujim centrom, ne vemo pa še, s katerim. Za zdaj se pogovarjamo z dvema centroma, povsem možno pa je, da se bomo odločili za sodelovanje s tretjim,« še pove strokovna direktorica.

Toda zakaj pravzaprav je o podpisu pogodbe govora že od konca leta 2016, zgodilo pa se še vedno ni nič? Kot pravi Marija Pfeifer, se je zapletalo »zaradi objektivnih težav. Zdaj je osnutek pogodbe napisan, končna odločitev je odvisna od pogajanja glede cene. Za nas je ključno, da bo zagotovljena boljša in varnejša obravnava otrok – po zaslugi sodelovanja vseh strokovnjakov iz tujega centra, ne le kirurgov.«