Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo nadaljevalo, »doma«

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo nadaljevalo, »doma«

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo, kot nakazujejo danes predstavljene rešitve, tudi v prihodnje odvijalo v Sloveniji. Izjemne okoliščine, v katerih se je znašel program otroške srčne kirurgije, so zahtevale izjemne ukrepe, ki bodo vodili v pospešeno spremembo zakonodaje. Ukrepanje, napovedano danes, je resda pozno, saj je zadnji vlak pri dolgotrajnem in doslej neučinkovitem reševanju tega programa že odpeljal s postaje – a morda bo vendarle učinkovalo. To bo znano najkasneje v dobrih dveh tednih.

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo nadaljevalo, »doma«
Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji je že leta izpostavljeno sistemskim kratkim stikom in tako rekoč nepremostljivim težavam, osebnim in insitucionalnim, ki so v tako sofisticirani veji medicine hitro lahko usodni. Foto: iStock

Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji je že leta izpostavljeno sistemskim kratkim stikom in tako rekoč nepremostljivim težavam, osebnim in institucionalnim, ki so v tako sofisticirani veji medicine hitro lahko usodni. V zadnjem času je bilo v resnici videti, da je slovenskemu programu otroške srčne kirurgije namenjena nemila usoda, zaradi katere bo program izzvenel, bolni srčki pa bodo kompleksno bolnišnično zdravljenje lahko dobili le v tovrstnih centrih v tujini, nič več v domačem okolju. Danes je vendarle prišlo do resnega premika – s potrditvijo, da bosta v kratkem v programu začela (so)delovati pediatrična kardiolog in srčni kirurg iz ZDA. 

Z njuno pomočjo bodo na Pediatrični kliniki Ljubljana po odhodu zadnjega od slovenskih pediatričnih kardiologov lahko zagotavljali tudi stalno bolnišnično oskrbo in neprekinjeno, 24-urno pripravljenost. Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi zaživel v kratkem, vsaj po administrativni plati, ima na voljo tako dokumentacijo kot privolitvi obeh zdravnikov, ki v ZDA delata kot vodji oddelkov na eni izmed univerzitetnih bolnišnic.

V. d. direktorja NIOSB Brane Dobnikar, ki je vodenje inštituta prevzel v začetku tega tedna, ob tem pravi, da vse aktivnosti, potrebne za začetek njunega dela v Sloveniji, pospešeno tečejo: »Verjamemo, da bosta takoj, ko bodo v UKC Ljubljana zdajšnji zdravniki prenehali s sodelovanjem, lahko začela z delom.« Po 7. juliju bo iz ljubljanskega UKC odšel zadnji domači pediater kardiolog, zato je takojšnja nadomestitev za nemoteno nadaljevanje zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako absolutno nujna.

Brane Dobnikar, v. d. direktorja NIOSB:

Verjamemo, da bosta ameriška strokovnjaka s področja pediatrične kardiologije in pediatrične srčne kirurgije takoj, ko bodo v UKC Ljubljana zdajšnji zdravniki prenehali s sodelovanjem, lahko začela z delom.

brane dobnikar

Foto: Diana Zajec

Seveda pa je problem v veljavni ureditvi, ki, kot je v današnji izjavi za javnost poudarila predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek Travnik, onemogoča, da bi za hitro reševanje pomanjkanja zdravnikov lahko angažirali specialiste iz držav, ki niso članice EU, oziroma zdravnike, ki ne prihajajo iz evropskega gospodarskega prostora ali švicarske federacije. 

»Gre za strokovnjake iz tako imenovanih tretjih držav, za katere je postopek pridobivanja potrebnih listin za delo v Sloveniji dokaj zapleten in dolgotrajen,« opozarja predsednica zdravniške zbornice, ki je prof. dr. Igorju D. Gregoriču, ki bedi nad zagonom novega inštituta, nedavno »omenila, da bi vlada lahko po nujnem postopku sprejela novelo zakona o zdravniški dejavnosti, ki omejuje zaposlitev tujih strokovnjakov v Sloveniji. Sprejetje novele bi pomagalo olajšati to pot in omogočilo srednjeročno rešitev za kakovostno in varno zdravstveno oskrbo otrok s srčnimi okvarami pri nas.«

Zdenka Čebašek Travnik dodaja, da »zdravniška zbornica obžaluje, da se je razkroj sistema začel prav na področju otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, saj gre za najbolj ranljivi del prebivalstva.«

Zdenka Čebašek Travnik, predsednica zdravniške zbornice:

Zdravniška zbornica obžaluje, da se je razkroj sistema začel prav na področju otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije, saj gre za najbolj ranljivi del prebivalstva.

zdenka cebasek travnik

Foto: STA

Istočasno pa opominja, da so predlogi zbornice doslej ostajali prezrti, s tem pa je bila tej krovni stanovski organizaciji odvzeta tudi vsakršna možnost vplivanja na oblikovanje zdravstvene politike.

A zgodil se je preobrat. Na zbornico je bilo v teh dneh naslovljeno vabilo k sodelovanju pri pripravi zakonodajnih sprememb, ki jih je njihova strokovna služba morala pripraviti »pod nujno«, isti dan, ko so prejeli omenjeno pobudo, kajti predlog novele naj bi vlada obravnavala na včerajšnji seji.

Čeprav se to ni zgodilo, pa državna sekretarka ministrstva za zdravje dr. Ana Medved zagotavlja, da bo vlada dokument obravnavala prihodnji teden, nakar naj bi danes konstituirani državni zbor, ki mu predseduje mag. Matej Tonin iz NSi, spreminjevalni zakon obravnaval po hitrem postopku – in ga (predvidoma) sprejel pred 8. julijem, ko bo pediatrična klinika ljubljanskega UKC ostala brez domačega pediatra kardiologa. Tako naj bi omogočili takojšnje nemoteno nadaljevanje strokovne obravnave bolnih otrok.

Ana Medved priznava, da je zdajšnja ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah za zdravnike, ki niso iz EU, povsem neživljenjska.

Ana Medved, državna sekretarka, ministrstvo za zdravje:

Zdajšnja ureditev o potrebnih poklicnih kvalifikacijah za zdravnike, ki niso iz EU, je povsem neživljenjska.

ana medved

Foto: STA

Po novem – torej potem, ko oziroma če bo novosti sprejel tudi državni zbor – bo minister za zdravje v izjemnih primerih, kakršen je, denimo, program otroške srčne kirurgije oziroma zdravljenje otrok s srčnimi obolenji, izdal posebno odločbo. Na podlagi te odločbe bodo specialisti iz tretjih držav, ki imajo posebno strokovno znanje, lahko v Sloveniji začasno opravljali zdravstvene storitve. 

Rešitev, ki bo veljala le izjemoma

To bo prišlo v poštev le v izjemnih primerih, ko javni zavodi neprekinjene zdravstvene dejavnosti ne bodo mogli zagotavljati z domačimi zdravniki, posledično pa bodo ogroženi bolniki, bodisi zaradi možnosti nastanka hude okvare zdravja ali življenjske ogroženosti obolelih.

Jasno je, da bo v takih primerih ena izmed ključnih ovir (ne)znanje slovenskega jezika. Po zdajšnjih razlagah bo izvajalec (v tem primeru ljubljanski UKC) moral zagotoviti nemoteno komunikacijo v slovenskem jeziku med zdravnikom in bolnikom oziroma njegovimi svojci – prilagoditi pa bo treba tudi medicinsko dokumentacijo in vsem, ki bodo vključeni v proces zdravljenja, omogočiti njeno razumevanje.

V takem izjemnem primeru, kakršen se odvija pri načrtovani sklenitvi podjemnih pogodb za sodelovanje z vrhunskima specialistoma iz ZDA, bo gostujoči zdravnik v Sloveniji lahko delal največ leto dni – in še to le v primeru, če bo prejel vabilo terciarne zdravstvene ustanove po eni strani, po drugi strani pa bodo zanj morali jamčiti trije slovenski zdravniki (nacionalni koordinator za določeno specializacijo in specialista mentorja z vsaj 15-letnimi izkušnjami).

Ameriška zdravnika naj bi torej, kot kažejo današnje napovedi, pomagala preprečiti pošiljanje hudo bolnih otrok na bolnišnično zdravljenje v tujino. Vendar pa zdravljenje otrok s srčnimi obolenji kljub aktualnim zagotovilom ni brez neznank, nasprotno. 

Predvsem bo treba počakati na ukrepanje odgovornih, v tem primeru prvenstveno vlade, tiste, ki že tri mesece deluje brez polnih pooblastil, in posledično državnega zbora v novi zasedbi.

Statistika dosedanjih posegov

Sicer pa vodstvo UKC Ljubljana še vedno zagotavlja, da je »program otroške srčne kirurgije stabilen«, po zaslugi sodelovanja s šestimi srčnimi kirurgi, ki prihajajo v Slovenijo (po dva istočasno, za štiri dni) s Češke. Male paciente, ki potrebujejo kirurško zdravljenje, operirajo bodisi v UKC Ljubljana bodisi v praški bolnišnici Motol, odvisno od tega, kako nujen je poseg. Danes je vodstvo ljubljanskega UKC javnost seznanilo z dosedanjo statistiko operacij in istočasno sporočilo, da je »kirurško zdravljenje otrok s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana uspešno«.

kirursko zdravljenje



Vodenje pediatrične klinike je prevzel prof. dr. Janez Jazbec

Za zdaj je jasno, da je včeraj Anamarija Meglič, strokovna direktorica pediatrične klinike, prosila za takojšnjo razrešitev – ker v UKC Ljubljana niso mogli zaposliti zdravnika iz BiH, ki je bil sicer pripravljen priti v Ljubljano in omogočiti zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi obolenji »doma«, a se je zapletlo zaradi neizpolnjevanja pogojev za delo v Sloveniji. Pogojev torej, ki bodo v kratkem, s spremembo aktualne zakonske ureditve, spremenjeni.

Strokovno vodenje pediatrične klinike je danes že prevzel dosedanji namestnik Megličeve, prof. dr. Janez Jazbec, sicer predstojnik Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo. Na ministrstvu za zdravje pa ocenjujejo, da bo zdravnika iz BiH potem, ko bo uveljavljena novela zakona o zdravniški službi, mogoče zaposliti v UKC in kasneje v NIOSB.

Najbolj brano