Značka: WHO

Značka: WHO

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.

Ukrepi

V zdravstvenih domovih bodo zaradi novega koronavirusa začeli zaklepati vhode, vstop bo možen le po opravljeni triaži ...

Zdravstveni dom Lenart v soboto začenja z izvajanjem poostrenih ukrepov za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom. Kaj to pomeni? Vhodi v zdravstveni dom bodo poslej zaklenjeni. Na glavnem vhodu bodo, kot so med drugim sporočili tudi na facebooku, izvajali triažo pacientov, ki bodo želeli vstopiti; tako bodo preprečili, da bi v zdravstveni dom vstopil nekdo, ki je morda okužen z novim koronavirusom oziroma ima COVID-19, in onemogočili širjenje okužbe. Podobne ukrepe lahko pričakujemo po vseh zdravstvenih ustanovah. In kaj lahko v smislu (samo)zaščite naredimo sami?

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Za zdrav dih

Onesnažen zrak: nevidni morilec, ki vsako leto ugasne 7.000.000 življenj

Da onesnažen zrak, ki smo mu s civilizacijskim napredkom vse bolj izpostavljeni, pušča izjemno slab odtis na zdravju, je znano. Manj znano pa je, da ta resni globalni okoljski problem vsako leto zakrivi kar sedem milijonov smrti – kljub boljši ozaveščenosti in strožjim zahtevam glede varovanja zdravja ljudi. Tako danes po svetu kar devet od desetih ljudi vdihava zrak, onesnažen po »zaslugi« prometnih izpuhov, industrijskega smradu, nepravilnega kmetovanja, neustreznega ravnanja s smetmi ... In še vedno kar tri milijarde ljudi na tem našem planetu za ogrevanje doma ali za kuhanje uporablja okoljsko povsem neustrezne peči in goriva.

Ukrepi

Kako do več denarja za preventivo? Z dokazi!

O tem, kako zdravstvo bolje povezati s finančnim resorjem, so razpravljali tudi udeleženci nedavne konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), ki se je v dobrih dveh desetletjih na mednarodnem zdravstveno-političnem podiju uveljavila kot učinkovita, sistematična in odmevna valilnica idej, temelječih na dobrih praksah in usmerjenih v skrb za boljše zdravje prebivalcev stare celine. Marsikatera zamisel, premlevana na gasteinskih debatnih forumih, danes živi in se udejanja na ravni EU. Izzivov pa, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo; med njimi zagotovo izstopa vzpostavljanje ustrezn(ejš)ega odnosa med zdravstvenim in finančnim resorjem. Kako torej v prihodnje do več denarja za preventivo? Z dokazi!