Otroška srčna kirurgija

Otroška srčna kirurgija kot žrtveno jagnje

Žrtveno jagnje je asociacija, ki mi ob razmišljanju o usodi slovenske otroške srčne kirurgije najprej pride na misel. Vedno znova. Že dolgo.

Otroška srčna kirurgija

Nasprotujoča si sporočila UKC Ljubljana in NIOSB, ki ob smrti novorojenčice povzročajo srh

Smrt otroka je nekaj tako neizrekljivo hudega in nevzdržnega, da je v polje žalovanja staršev in bližnjih preprosto nedopustno vstopati. Pa vendar se zgodi, da podatki o tako tragični zadevi pridejo v javnost, tako ali drugače. Danes dopoldne, po ad hoc napovedi tiskovne konference Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je umrla novorojenčica, ki so jo zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Tako je tragični dogodek postal osrednja tema konference, na kateri se je problematika zdravljenja na srcu bolnih otrok, ki ni ustrezno rešena že poldrugo desetletje, pokazala v najbolj boleči obliki.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik: »Pripravljeni smo pomagati, čeprav nam je jasno, da je NIOSB mega neumnost«

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik je predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja UKC Ljubljana; v sklopu te funkcije mora skrbeti za čim bolj nemoteno, kakovostno in varno izvajanje dveh programov, za odrasle in za otroke. Kako je z otroško srčno kirurgijo, je znano, saj se njeno zapletanje in reševanje že dolgo odvija pred očmi javnosti. Zanimalo pa nas je, na kakšen način in v kolikšni meri vodstvo kliničnega oddelka pri zagotavljanju varnega in kakovostnega zdravljenja malih srčkov sodeluje s prof. dr. Igorjem Gregoričem oziroma z novoustanovljenim Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB).

Ukrepi

Dr. Tina Bregant in mladi zdravniki: »Načela kakovostne in varne obravnave pacientov so ogrožena!«

Mladi zdravniki so se danes ponovno odzvali na aktualno dogajanje v zdravstvu. »Trenutno najbolj razvpiti primer otroške kardiokirurgije je le prva padla karta hišice iz kart,« je v imenu Mladih zdravnikov Slovenije v javnem odzivu in pozivu k sprejemanju ukrepov, ki naj bodo v prihodnje prežeti z bistveno več (politične) modrosti, zapisala dr. Tina Bregant.

Otroška srčna kirurgija

NIOSB je neke vrste tumor v osrčju UKC Ljubljana, trdijo sindikati

NIOSB (Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni) pod patronatom prof. dr. Igorja Gregoriča je v zadnjem času pospešil aktivnosti za reševanje programa otroške srčne kirurgije. Predstavniki sveta zavoda NIOSB so se v sredo sestali z vodstvom UKC Ljubljana in pediatrične klinike, s tamkajšnjimi predstavniki različnih strok, sindikatov in menedžmenta – in dr. Gregorič je sestanek v intervjuju za Zdravstveniportal.si, ki smo ga objavili danes, označil kot konstruktivno izmenjavo mnenj in stališč. Toda današnje protestno pismo sindikatov, ki se nanaša na aktualno dogajanje z otroško srčno kirurgijo, prinaša povsem drugačno sporočilo.

Ukrepi

35 dodatnih milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob – bo!

35 dodatnih milijonov evrov, ki bi jih na pobudo tako upravnega odbora kot skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) letos iz zdravstvene blagajne lahko namenili za skrajševanje čakalnih dob in izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, bo, kot je videti, vendarle prišlo na račun pravih upravičenev – zavarovancev oziroma bolnikov.

Ukrepi

Konrad Kuštrin: »Izgovarjanje na varnost in zdravje je le blef za publiko«

Konrad Kuštrin je zdravnik in sindikalist, eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Politikom se v povezavi z njim praviloma naježijo lasje, saj vedo, na podlagi dolgoletnih izkušenj, vse od osamosvojitve dalje, da je ob omembi njegovega imena, ki je sinonim za prizadevanja slovenskega zdravništva za priznanje statusnih pravic, »vrag odnesel šalo«.

Ukrepi

Slovensko zdravstvo in z njim pacienti morajo postati prioriteta vseh koalicijskih dogovorov

»Slovensko zdravstvo resnično potrebuje zdravljenje – in to takoj!« Po današnjem poglobljenem pogovoru s predstavniki slovenskega zdravništva, združenih v koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo trenutno vodi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je predsednik državnega zbora Matej Tonin s temi besedami povzel glavni razlog, ki je narekoval sestanek v prostorih hrama demokracije.

Ukrepi

Čakalne dobe in pacienti v primežu čakanja na novo vlado

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu in z njimi pacienti bodo, kot vse kaže, še dolgo v primežu nefunkcionalnega vladanja oziroma negotovega čakanja na novo vlado. Poskusi za sestavo nove vlade ne dobijo epiloga, vlada v odhodu opravlja le tekoče posle, problemi pa ostajajo in postajajo vse globlji, resnejši in vse teže odpravljivi. To potrjuje tudi aktualna saga o 35 milijonih evrov, kolikor bi pri nas lahko v kratkem času namenili za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem za zagotavljanje kakovostnejše, varnejše zdravstvene oskrbe obolelih – vendar tisti, ki so trenutno na »odgovornih« položajih, to možnost zavračajo. Zakaj?

Ukrepi

35 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih vrst – kaj pravijo poslanci?

Kar 35 milijonov evrov je na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na voljo za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, vendar je ministrstvo za zdravje, kot smo že poročali, to možnost zavrnilo. Kako se na omenjeni problem, ki resda ni edini v slovenskem zdravstvu, je pa nadvse akuten, odziva aktualna politika?