Predsednik vlade Marjan Šarec je na današnji izredni seji državnega zbora poslance seznanil z odstopom ministra za zdravje Sama Fakina (s čimer se je Fakinova funkcija tudi de facto končala) in z odločitvijo, da bo začasno ta resor vodil sam.
Osmič zapored so slovenski zdravniki in zobozdravniki izrazili zaupanje Konradu Kuštrinu in ga na letni konferenci ponovno izvolili za predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov za štiriletni mandat. Kljub temu, da je bil Kuštrin v svojem nastopu izjemno oster, je kolege s humornimi prebliski na račun aktualne vlade in njenih predhodnic spravil tudi v smeh, kot vedno – čeprav so se zdravstvo, v njem zaposleni in skupaj z njimi tudi bolniki znašli v morda najbolj kritični in prelomni fazi doslej. Resnost razmer je dobila odraz tudi v sklepih, sprejetih na letni konferenci Fidesa.
Čakalne dobe v zdravstvu – v sistemu, v katerem naj bi bil pacient v središču dogajanja, ne moteči moment, ki s svojim obstojem »prispeva« h kratkim stikom v postopkih zdravstvenega varstva – se podaljšujejo. Celovitih ukrepov, ki bi morali zaživeti že pred leti, še vedno ni od nikoder, sistem, že davno preživet in izžet, pa se sesuva sam vase. Pred nekaj dnevi je odstopil tudi minister za zdravje, ki sicer že ima naslednika (za zdaj resda zgolj na papirju oziroma v obliki premierovega predloga), vendar je sporočilo jasno: sprememb na bolje v slovenskem zdravstvu še vedno ni na obzorju. In kaj to pomeni za bolnike? Za njihove pravice?
V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.
Zanimivo bi bili izvedeti, koliko ljudi v resnici verjame, da je minister za zdravje Samo Fakin odstopil zaradi bolezni, po kateri je menda, vsaj tako je bilo zapisano v včerajšnjem skopem, a po drugi strani zelo prozornem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje, prepočasi okreval.
Čakalne dobe do letošnjega septembra ne bodo prepolovljene in ne bodo jih povsem odpravili do septembra 2020, kot je ob prevzemu mandata napovedal zdravstveni minister Samo Fakin. Fakin je namreč danes, pol leta od začetka ministrovanja, odstopil. Zakaj? Premieru Marjanu Šarcu je sporočil, da se njegovo zdravstveno stanje prepočasi izboljšuje.
Z danes sprejetim odlokom o prenehanju delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), javnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi pod okriljem prof. dr. Igorja D. Gregoriča rešil usodo programa otroške kirurgije na Slovenskem, je omenjena zgodba vsaj na tej ravni tudi formalno končana. Takšen epilog je bil sicer predviden in napovedan že z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije tudi v prihodnje deloval pod okriljem UKC Ljubljana – in, do nadaljnjega, s pomočjo tujih strokovnjakov.
Eppur si muove, bi lahko sklepali po današnjih besedah ministra za zdravje Sama Fakina, ki je po končani seji vlade predstavil, kaj pomeni zelena luč, ki jo je vlada danes prižgala s potrditvijo splošnega dogovora za leto 2019 in sprejetjem finančnega načrta plačnika – zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Odločitev o spornih vprašanjih in določitev gabaritov za razrez letošnje zdravstvene pogače je zdaj znana – in če gre verjeti napovedim, naj bi pomembno pripomogla k skrajšanju nedopustno dolgih oziroma še vedno daljšajočih se čakalnih dob. Kako?
V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.
Koordinacija zdravniških organizacij, ki se sestaja enkrat na mesec in v sklopu katere predsedniki štirih glavnih zdravniških združenj – zbornice, društva, sindikata Fides in strokovnega združenja zasebnih (zobo)zdravnikov – razpravljajo o ključnih problemih slovenskega zdravstva, ne le zdravništva, in poskušajo najti čim bolj optimalne rešitve, je na današnji seji predala vodstveno štafeto. Iz rok predsednika Fidesa Konrada Kuštrina je ta, skupaj z aktualnimi izzivi, romala v roke predsednice zbornice dr. Zdenke Čebašek – Travnik. In kateri so ti izzivi?