Ukrepi

Nihče od zdravnikov, ki so dali odpoved, ni zahteval višje plače – zato včeraj sprejeti aneks številka dve, kot kažejo odzivi, ne bo preprečil skorajšnjega zloma osnovnega zdravstva

»Nihče od zdravnikov iz Zdravstvenega doma Kranj, ki so se odločili za odpoved delovnega razmerja, ni pričakoval ali zahteval višjega plačila. Njihove zahteve so bile jasne, nedvoumne, usmerjene predvsem v ureditev razmer, kar naj bi bodoče zdravnike znova prepričalo v odločanje za specializacijo iz družinske medicine in posledično zapolnilo nedopustne kadrovske vrzeli v tej veji medicine. Vlada z včerajšnjim sprejetjem aneksa številka dve ni naredila nič dobrega, nasprotno – na vladni ravni so zaprli vrata, bistveno zmanjšali možnosti za prihod mladih zdravnikov in tako rekoč onemogočili reševanje problemov, ki se bodo v naslednjih petih letih le še poglabljali,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Lili Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Ukrepi

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

V povezavi z delovanjem programa otroške srčne kirurgije, v sklopu katerega še vedno niso pojasnili prenekatere podrobnosti iz kalvarije preteklih let, se bosta v četrtek zgodili dve pomembni stvari. Vlada bo odločala o začetku likvidacijskega postopka Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki mu je v poldrugem letu namenila več kot 300.000 evrov, čeprav nikoli ni deloval, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo začela s prvimi zaslišanji odgovornih, da bi prišla do dna dogajanju v programu otroške srčne kirurgije oziroma kardiologije, ki je bilo v določenem obdobju, milo rečeno, absolutno nedopustno.

Ukrepi

Igor Muževič versus ZZZS: »Povzročili ste nepopravljivo škodo družinski medicini in vsem bolnikom v Sloveniji«

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je z analizo, ki naj bi bila podlaga za uvedbo novega obračunskega modela v osnovnem zdravstvu, načrtno zavajal tako javnost kot ministrstvo za zdravje glede resničnih obremenitev zdravnikov družinske medicine; zaradi takšnega ravnanja in nastalih posledic, ki jih je zakrivila napačna metodologija, bi zavod moral prevzeti odgovornost, je v današnjem javnem odzivu zapisal mag. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um.

Ukrepi

Sporočilo ob svetovnem dnevu družinske medicine: »Želimo in zahtevamo izboljšanje razmer v naših ambulantah«

»Poklic zdravnika družinske medicine je zanimiv, zelo raznolik in lep. Mnogi med nami smo mu posvetili svoja življenja – in se ne bi nikdar odločili drugače. Lepo je biti družinski zdravnik,« so ob današnjem svetovnem dnevu zdravnika družinske medicine sporočili slovenski zdravniki splošne oziroma družinske medicine, ki jih je pri nas približno tisoč. Toda čar njihovega poslanstva je v zadnjem času precej okrnjen ...

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Ukrepi

Revolt družinskih zdravnikov se nadaljuje

Revolt zdravnikov ostaja aktualen. In akuten. Trenutno to velja predvsem za družinsko medicino, vendar se val, ki v zadnjem času vse bolj odločno in za zdaj le delno uspešno buta ob sistemske čeri, ne umirja, ampak se počasi in vztrajno širi – kljub razdvojenim mnenjem v javnosti, kjer so še vedno pogosti medklici v smislu, kaj bi zdravniki sploh radi. Družinski zdravniki so se tokrat postavili na okope, ker imajo dovolj sistemskih absurdov, ki jim jemljejo čas, namenjen pacientom. »Pacienti«, ki se oglašajo po socialnih omrežjih, pa jim, v veliki večini, te ukrepe oporekajo, češ da so le krinka za načrtovano privatizacijo. Take trditve so plehke in prazne, zlasti, če vemo, da pred načrtovano »privatizacijo« svari celo nekdanji minister za zdravje, prav isti, ki je pred leti presodil, da je treba izrazito zmanjšati vpis na medicinsko fakulteto. Kaj je torej v tej zgodbi res in kaj ne?

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?