Organizacija

Mojca Senčar: »Pacienti ne morejo stavkati, moč potrebujejo za boj z boleznijo. Res se čudim politiki, da ne podpre zdravstva!«

Nedopustno dolge čakalne dobe. Preobremenjenost zdravnikov in medicinskih sester, zlasti v družinski medicini. Nenehno nalaganje papirologije in vedno novih e-opravil, ki zmanjšuje kakovost in varnost zdravljenja. Iztrošene naprave, ki bi jih že davno morali nadomestiti z novimi. Pomanjkanje strokovnega kadra. Zaostajanje za napredkom v medicini. Veliko je stvari, ki hromijo delovanje slovenskega zdravstva, veliko razlogov, ki narekujejo revolt pacientov. Bo prišlo do tega – in če ne, zakaj? Več o tem v pogovoru z Mojco Senčar, zdravnico in bolnico, zagovornico pravic pacientov, ambasadorko ozaveščanja o zdravem življenju in skrbi za lastno zdravje, pronicljivo ocenjevalko razmer v slovenski politiki, ki ne zmore in ne zna potegniti odločilnih potez – v dobro vseh.

Ukrepi

Splošni dogovor potrjen, se bodo čakalne dobe zdaj res skrajšale?

Eppur si muove, bi lahko sklepali po današnjih besedah ministra za zdravje Sama Fakina, ki je po končani seji vlade predstavil, kaj pomeni zelena luč, ki jo je vlada danes prižgala s potrditvijo splošnega dogovora za leto 2019 in sprejetjem finančnega načrta plačnika – zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Odločitev o spornih vprašanjih in določitev gabaritov za razrez letošnje zdravstvene pogače je zdaj znana – in če gre verjeti napovedim, naj bi pomembno pripomogla k skrajšanju nedopustno dolgih oziroma še vedno daljšajočih se čakalnih dob. Kako?

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?

Ukrepi

Tegobe slovenskega zdravstva, kdo vas bo odpravil?

Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?

Ukrepi

Ponižanje mladih zdravnikov, ki od danes dalje nimajo več pravice do receptov za osebno rabo

Danes je začel veljati novi pravilnik o receptih za osebno rabo, ki to pravico odvzema približno 1000 slovenskim zdravnikom, ki so brez licence – bodisi je nimajo več, ker so prenehali delati kot zdravniki in so tako izgubili dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, ali pa je še nimajo, ker še niso opravili specialističnega izpita. In prav pri slednjih prihaja do nevzdržnega paradoksa – ti mladi zdravniki namreč lahko zdravijo paciente, izgubili pa so pravico, da bi predpisali zdravila sebi ali svojim bližnjim.

Čakalne dobe

Število čakajočih nad dopustno čakalno dobo še kar narašča, v zadnjih letih se je ponekod povečalo tudi za več kot 1000 ali celo 2000 odstotkov!

Minister za zdravje Samo Fakin je ob prevzemu štiriletnega mandata napovedal številne ukrepe, ki naj bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev. Bil je zelo konkreten: v prvem letu ministrovanja se bodo čakalne dobe prepolovile, v dveh letih, do septembra 2020, pa naj čakalnih dob sploh ne bi bilo več. Prvih 100 dni mandata nove vlade je mimo, zato so tudi analitiki kompleksnega zdravstvenega sistema in njegovih najbolj ranljivih mest pobliže pogledali novonastalo sliko in preverili, kaj je bilo doslej narejeno. So čakalne vrste danes že kaj krajše? Odgovor je, na žalost, nikalen.

Ukrepi

100 dni vlade – 100 strani zahtev naših bralcev za zdravstvenega ministra

Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.

Ukrepi

Zakaj zdravstvena blagajna tako pozno dobiva zeleno luč vlade za 111 milijonov evrov višjo porabo?

Vlada je danes sprejela spremembe odloka (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020), s katerimi za prihodnje leto na novo določa plafon porabe denarja v javno-finančnih blagajnah, med drugim tudi v zdravstveni. Na tej osnovi bodo potem, ko bo spremenjeni odlok potrdil tudi državni zbor, pripravili rebalans proračuna za prihodnje leto. Kar se tiče zdravstva, bodo te spremembe omogočile namensko porabo prispevkov zavarovancev – vendar bi bilo, kar se tiče prerazporeditve tega denarja za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, bistveno bolj smotrno, če bi vlada odlok spremenila pravočasneje.

Ukrepi

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.