Ukrepi

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem?

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.

Ukrepi

Marija Pfeifer, Darko Siuka, Alojz Ihan in Igor Pravst infektologom pripravili priporočila za nadomeščanje D vitamina pri bolnikih s COVID, kajti vitamin D dokazano ublaži potek bolezni

Znano in dokazano je, da med Slovenci prevladuje pomanjkanje vitamina D, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta. Letos se zdi, da smo preostale okužbe dihal, ki se praviloma odvijajo v bistveno blažji obliki, odrinili ob rob dogajanja, zaradi epidemije novega koronavirusa. Ta je Slovenijo v drugem valu prizadela bistveno bolj kot spomladi; okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 izrazito naraščajo, pospešeno se povečuje tudi število bolnikov, ki zaradi težke oblike prebolevanja s koronavirusom povzročene bolezni COVID-19 potrebujejo zdravljenje v bolnišnici – včeraj je bilo samo zaradi tega obolenja hospitaliziranih že 779 pacientov, 122 jih je potrebovalo intenzivno nego. Pri takšni epidemiološki sliki je ključnega pomena podatek, da vitamin D pomaga pri krepitvi imunskega sistema pa tudi pri (b)lažjem premagovanju tovrstnih okužb – tudi obolenja COVID, saj z zaviranjem vnetnega odgovora ublaži potek bolezni. Ker Slovenija nacionalnih smernic glede predpisovanja tega vitamina nima, je stroka (predvsem infektološka) zdaj dobila priporočila, ki bodo v veljavi do sprejetja smernic.

Rak

Bo zgodnje odkrivanje bolezni, ki nastanejo kot pozna posledica zdravljenja raka, po več kot treh desetletjih vendarle tudi formalno umeščeno v sistem zdravstvene dejavnosti?

Danes je zdravljenje raka tako napredovalo, da omenjena diagnoza, če je le bolezen odkrita dovolj zgodaj, nima več predznaka usodnosti, ampak jo je mogoče pozdraviti oziroma zazdraviti ter z njo živeti lepo, kakovostno življenje – kot s katerokoli drugo kronično boleznijo, pri čemer je priporočljivo, da oboleli spremeni življenjski slog in skrbi za svoje zdravje z udejanjanjem bistvenih priporočil glede zdravega življenja. Toda vsaka vrsta zdravljenja – zdravljenja raka pa tudi drugih bolezni – lahko pusti posledice, bodisi na organih bodisi na tkivih, najsi gre za žleze z notranjim izločanjem, za kožo, pljuča, ledvica, oči, jetra, uho, živčevje, mišičje ali srce. Gre za pozne posledice zdravljenja, ki jih je, prav tako kot osnovno bolezen, treba odkriti čim hitreje.

Ukrepi

Hospitaliziranih je že 660 COVID bolnikov, Onkološki inštitut Ljubljana za zdaj še izvaja vse zdravstvene storitve, ki so za obolele z rakom nujne. Kako je drugod?

Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.

Ukrepi

»Rezervni scenarij vidim, žal, kot scenarij brez zdravstvenih delavcev,« poudarja zdravnik Matej Dolenc iz jeseniške splošne bolnišnice, kjer je zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 50 zaposlenih

Epidemiološke razmere, ki jih narekuje močno plimovanje drugega vala epidemije novega koronavirusa po vsej Sloveniji, so trenutno najslabše na Gorenjskem. Kako se s tem izzivom soočajo v splošni bolnišnici na Jesenicah, ki je tako rekoč eno samo gradbišče, saj jih je epidemija ujela sredi izvajanja požarne in energetske sanacije? Kako se s prilivom bolnikov – pa ne le posameznikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19, ampak tudi bolnikov z vsemi drugimi obolenji, pri katerih je takojšnje zdravljenje prav tako nujno – spopadajo kadrovsko zdesetkani zdravstveni timi, v katerih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 še vedno pogrešajo 50 obolelih sodelavcev?

Ukrepi

Podatki, ki ne (do)puščajo dvoma o resnosti epidemije

Od jutri bo zaradi izjemnega porasta števila okuženih z novim koronavirusom, med katerimi jih zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID-19 trenutno že več kot 500 potrebuje zdravljenje v bolnišnici, življenje v Sloveniji ponovno izrazito zastalo. Predvidena je omejitev gibanja na občine, ki bo sprva uveljavljena za en teden (za vso državo), medtem ko bo do sproščanja prihajalo postopno – v tistih regijah, ki bodo prve omejile epidemijo. Po drugi strani pa so zbirni podatki (za obdobje od marca do oktobra) akutnih bolnišnic, ki pri nas skrbijo za COVID bolnike, boleče jasni.

Ukrepi

Tomaž Gantar: »Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen!« – Tatjana Lejko Zupanc: »Izogibajte se ljudem, ki ne uporabljajo zaščitne maske!«

Tomaž Gantar je kot minister za zdravje odgovoren za to, da bo zdravstvo tudi v času pospešenega naraščanja okužb z novim koronavirusom, ki jih sproža drugi val epidemije, delovalo čim bolj nemoteno. Zato se glede na aktualno sliko, ki jo na Slovenskem izrisuje epidemija, osebno zavzema za čim hitrejše sprejetje odločitve o ponovni popolni ustavitvi javnega življenja. K včerajšnjemu apelu vodstvenih predstavnikov zdravniških združenj pa dodaja: »Veseli me poziv za poenotenje zdravnikov in želim, da bi padel na plodna tla – kajti podobne pozive smo v minulih mesecih pisali tudi mi, v zavedanju, da je pred nami še kar nekaj težkih dni.«

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

Kaj pomeni ponovna razglasitev epidemije?

Čeprav se zdi neverjetno, se je zgodilo prav to, česar, resnici na ljubo, nismo pričakovali niti v sanjah: Slovenija je po številu okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 prehitela celo ZDA. Samo na tej osnovi lahko rečemo, da nam je v boju s COVID oziroma pri zamejevanju drugega vala prav grdo spodletelo – pa pri tem nima smisla iskati krivcev. Številni krivdo pripisujejo vladi, nekaterim drugim je jasno, da zgledovanje po švedskem modelu preprosto ni moglo učinkovati, kajti medtem ko Švedi ne potrebujejo »ukazov«, da bi sledili priporočilom, je Slovenija daleč od tega – in v tem trenutku smo to tudi nedvoumno dokazali, pa čeprav z »dosežkom«, s katerim se ne moremo hvaliti. In konkretne posledice: od jutri bo za prihodnjih 30 dni pri nas spet razglašena epidemija.