Po mnenju koordinativnega telesa družinske medicine, ki združuje vsa strokovna združenja v tej veji medicine, je pristop, ki ga je vlada potrdila na predlog ministrstva za zdravje in ga umestila v splošni dogovor za to leto, skrajno sporen.

Zdaj je namreč v aktualnem splošnem dogovoru, s katerim vsako leto določijo pravila za razdelitev finančne pogače v zdravstveni sferi, zapisano, da se v primeru, »če je pristojni razširjeni strokovni kolegij za določeno specialnost potrdil kriterije in merila za določanje ustrezne stopnje nujnosti za določene preglede oziroma indikacije za napotitev na pregled, zdravnik pa ob izvedbi pregleda ugotovi, da izdajatelj napotne listine teh kriterijev ni upošteval, strošek pregleda zaračuna izvajalcu, ki je napotno listino izdal«.

Vzorčni primer zgrešene politike in zakonodaje

Zdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu, opozarjajo, da so odločevalci, kot že ničkolikokrat doslej, tudi v tem primeru povsem ignorirali stroko in njene argumente.

Zato tudi navedbe resornega ministrstva, po katerih naj bi zdravniki, specialisti družinske medicine, svojim pacientom napotnice za specialistični pregled in preiskavo pogosto napisali po nepotrebnem, zavračajo kot neumestne in neutemeljene. Raziskave, ki jih je zdravništvo v zadnjih letih izvedlo prav na to temo, so namreč opozorile na povsem drugačno stanje.

Če pa gre za problem posameznega zdravnika, naj se to rešuje na individualni ravni – in ne s kaznovanjem velike večine zdravnikov ostalih zdravnikov, ki delajo strokovno in racionalno, dodajajo predstavniki družinske medicine.

Ustaljen, a vse prej kot dober pristop: reševanje problemov na plečih bolnikov

Odločanje o tem, ali bo zdravnik pacientu napisal napotnico za pregled pri specialistu, je strokovno vprašanje, ki ga je vlada po prepričaju zdravništva zbanalizirala, ob tem pa ponovno povsem obšla strokovne argumente in omogočila sprejetje povsem neživljenjskih, administrativnih ukrepov.

»Smo zdravniki, ne računalniki! Problematika čakalnih dob se mora reševati vsebinsko in ne administrativno, sploh pa ne na plečih bolnikov,« opozarjajo družinski zdravniki, prepričani, da resorno ministrstvo za metodo, ki jo želi vpeljati v vsakodnevno prakso v medicini, zdravnikov pravzaprav sploh ne potrebuje.

Ministrstvo za zdravje za udejanjanje te rešitve »potrebuje računalniško podprt sistem, kjer bo vsak pacient vtipkal znake in simptome, sistem pa mu bo pokazal, kaj mu je in kaj potrebuje oziroma kam ga je treba napotiti in pod kakšno stopnjo nujnosti. Nihče ne bo kaznovan in sistem bo matematično dobro deloval,« predlagajo zdravniki, ogorčeni nad aktualnimi prijemi (zdravstvene) politike, ki vedno znova sprejema neživljenjske, v praksi neizvedljive zakone.

Skrb za bolnike, kaznovalna politika ali zbiranje političnih točk?

Opazna težnja, da bi zdravnike in z njimi tudi predstavnike vseh drugih strok, ki delajo v zdravstvu, ukleščili v administrativni primež v času, ki jim ga za paciente že tako ali tako primanjkuje, se zdi nerazumna in nerazumljiva.

Bi bilo tako ukrepanje lahko opravičljivo zaradi bližajočih se volitev? Nikakor ne, kajti posledice novega ukrepa ne morejo biti dobre – kot ugotavljajo zdravniki, bodo prav bolniki z uveljavitvijo omenjene novosti izgubili največ. Zaradi strahu pred sankcijami se utegne zgoditi, da bo prenekateri od pacientov dobil neustrezno napotnico, kar bo zanj »lahko tudi usodno«. Strokovno odločanje zdravnika namreč ne sme temeljiti na strahu, ampak na skrbi za bolnike.

Kot dodajajo predstavniki združenj in strokovnih organov družinske medicine, je člen, ki je bil enostransko vsiljen v splošni dogovor, »poniževalen tako do stroke družinske medicine kakor tudi do vseh drugih medicinskih strok in s tem do vseh zdravnikov in zobozdravnikov v Sloveniji, ki delajo strokovno in za svojimi odločitvami tudi stojijo.«