Najbolj brano

Pravice pacientov

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – po dolgoletnih pozivih, pričakovanjih, zahtevah in obljubah, ko se ni zgodilo nič, bo do ukinitve prišlo tako rekoč čez noč

Zavarovalnica Generali 1. maja ne bo zvišala premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 30 odstotkov. Na takšno napoved se je najprej odzvala javnost, ki je načrtovano podražitev ocenila kot povsem nesprejemljivo in – zlasti v času, ko so številni pacienti še vedno nedopustno dolgo primorani čakati na preiskave ali posege –, tudi sramotno; jasno je namreč, da tudi čakanje, skupaj z nezdravljeno boleznijo, pušča neizbrisen odtis na zdravju. Odziv je bil pravzaprav skorajda neverjetno hiter; za preprečitev zvišanja premije sta se odločila tako resorni minister Danijel Bešič Loredan kot vlada. Višina mesečne premije je zdaj že zamrznjena oziroma v prihodnjih mesecih ne bo smela presegati 35,67 evra.

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Hodnik, na katerem čakajo naši pacienti, je kot železniški prehod brez zapornic«

Na Kliničnem oddelku za hematologijo so naredili preprost, a nadvse poveden izračun: če bolnik med ambulantnim pregledom ali med zdravljenjem v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC dobi virusno okužbo, bo zdravljenje te okužbe stalo približno 3000 evrov. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, kar se pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko zgodi zelo hitro, bo strošek bistveno višji, znašal bo približno 8500 evrov. Toda epilog zapletov, ki jim botrujejo neustrezni prostori, kjer v veliki gneči sedijo skupaj bolni in zdravi, grožnja z okužbami pa v neustreznih, slabo zračenih prostorih nenehno visi nad obolelimi, je lahko še resnejši.

Transplantacije

»Vedela sem: če transplantacije ne bo, tudi mene ne bo več,« pravi Tia Grbić, polna življenja

Tia Grbić je dekle, polno življenja in energije. Nihče, ki je ne pozna, si ne more predstavljati, da se je nedavno borila za življenje. V zgodnjem otroštvu postavljena diagnoza – avtoimunski hepatitis – je med epidemijo pospešeno krenila svojo pot; vnetje se je širilo, vodilo v nastanek ciroze in odpoved jeter. Za jetri je prišlo še do odpovedi ledvic in pljuč. A nedopovedljivo težka preizkušnja ima srečen konec: Tia je danes, po zdravljenju s presaditvijo jeter, spet videti odlično. Njeno življenje je, kot pravi, bistveno kakovostnejše kot pred tem izjemno sofisticiranim načinom zdravljenja, s kakršnim na Slovenskem vsako leto rešijo mnogo življenj, ki bi sicer ugasnila.

Transplantacije

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

V sklopu Slovenija-transplanta so lani pomagali številnim bolnikom, pri katerih je presaditev organa pomenila zadnjo možnost zdravljenja, s katerim so obolelemu ne le rešili življenje, ampak mu ga dobesedno na novo podarili. Izvedli so 114 transplantacij, med katerimi je bilo 47 presaditev ledvic; ta poseg je izvedljiv le, če je zagotovljena visoka tkivna skladnost med darovano ledvico in organizmom prejemnika. Dilem na tem področju medicine je veliko. Prej in potem. Tudi ali predvsem zdaj, v času epidemije.

Srce in žilje

Hiperholesterolemija lahko obolelemu ukrade tudi 16 let življenja, s pravočasnim odkritjem pa je hude zaplete mogoče preprečiti

Hiperholesterolemija je dedna presnovna motnja, ki, če ni dovolj zgodaj prepoznana, vodi v pospešeno aterosklerozo in zgodnjo smrt zaradi srčnega infarkta. Če jo odkrijejo dovolj zgodaj, je ukrepanje oziroma zdravljenje danes praviloma tako učinkovito, da je življenjska doba obolelega takšna kot pri posameznikih, ki te motnje nimajo – v nasprotnem primeru pa je v povprečju za kar 16 let krajša. Zato je resnično spodbuden podatek, da je Slovenija še vedno edina država na zemljevidu sveta, ki zagotavlja presejanje za družinsko hiperholesterolemijo, v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnih otrok. In to že 26 let. Vendar izzivov še vedno ne manjka.

Prehranska dopolnila

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.

Varnost in kakovost

Prim. mag. Matjaž Turel: »To, kar se danes dogaja v javnosti, nas boli«

Prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog, ki v sklopu Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana vodi bolnišnični oddelek, je iskren človek, ki ni nagnjen k leporečenju ali k zavijanju resnice v celofan – zato tudi vedno odkritosrčno spregovori o anomalijah, ki narekujejo vsakdan slovenskega zdravstva. V tej maniri sva se za Zdravstveniportal.si pogovarjala o razmerah v zdravstveni sferi, ki so zdaj že četrti teden zaznamovane s stavko zdravnikov in zobozdravnikov – pa tudi o razlogih, zaradi katerih politika že leta odgovornost za vse težave javno-zdravstvenega sistema, vključno z nedopustno daljšajočimi se čakalnimi vrstami, želi naprtiti na pleča zaposlenih v zdravstvu.

Redke bolezni

Simon Petrovčič iskreno in poglobljeno o vseh razlogih, zaradi katerih je po postavitvi diagnoze marfanov sindrom začel z ozaveščanjem o tej redki bolezni

V skladu z osnovnimi postulati dobrega novinarstva je vsak intervju treba opraviti v živo, če naj bo ta poglobljen, iskriv, sporočilen in verodostojen. A včasih so izjeme upravičene. Tako je bilo pri tokratnem pogovoru za zdravstveni portal s Simonom Petrovčičem, bolnikom z marfanovim sindromom. Simon Petrovčič z vztrajnim ozaveščanjem, ki temelji na osebni izkušnji, v sodelovanju s stroko dosledno odstira tančice, ki so še donedavnega onemogočale (pre)poznavanje marfanovega sindroma in sorodnih redkih obolenj oziroma motenj. Spremembe so opazne – a kljub temu ostaja še veliko izzivov, kajti tudi pri sistemskih rešitvah na področju redkih bolezni prihaja do kratkih stikov. Vedno znova in vsakič sproti.

Možganska kap

Možganska kap lahko doleti kogarkoli, kadarkoli, v kateremkoli obdobju življenja. Veste, kako preprečiti njen nastanek ali kako prepoznati njene znake in zakaj takoj poklicati na 112?

Ko se je zavedel po možganski kapi, ni vedel, kaj se mu je pripetilo. Ni znal več govoriti. Pozabil je, kako brati. Ni zmogel več hoditi. Ni prepoznal svojih bližnjih, svoje družine. Ni vedel niti tega, kdo pravzaprav je. Delno je oslepel in danes mu na poti skozi življenje pomaga bela palica. A s pomočjo rehabilitacije, podpore, lastnih prizadevanj in predane pomoči družine je spet zaživel dejavno življenje. Življenje, dejavnejše od življenj mnogih, ki se ne zavedajo dragocenosti te danosti, ampak ostajajo fokusirani na banalne vidike življenja in živijo v prepričanju, da se njim ne more zgoditi nič, menijo celo, da se imajo pravico grdo obnašati do šibkih, obolelih in do starejših – ne vedo pa, da je možganska kap le ena od hudih bolezni, ki se kažejo s tisočero obrazi in ki lahko prizadenejo kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli, v kateremkoli življenjskem obdobju.

Dobro počutje

Veste, kako pomagati nekomu, ki v času vročinskega vala doživi toplotni udar?

Slovenijo je zajel prvi vročinski val v tem letu. V tem času nas vročina, ki puhti od vsepovsod, že sama po sebi spodbudi, da se čez dan, če je le mogoče, zadržujemo v zaprtih prostorih ali v naravi, v osvežujočem hladu sence drevesnih krošenj. Pri premagovanju vročine moramo pomagati občutljivejšim, predvsem starejšim, saj ti kljub visokim temperaturam preprosto ne zaznajo potrebe po pitju vode; dehidracija pa lahko, skupaj s spremenjenim učinkovanjem zdravil, povzroči resne zdravstvene zaplete. Seveda morajo biti v poletni vročini previdni tudi mlajši – ne le posamezniki s kroničnimi srčno-žilnimi ali respiratornimi obolenji, ampak tudi športniki in rekreativci ter, seveda, zaposleni, ki dela opravljajo na prostem. Vse to je znano – a kljub temu še vedno vse prepogosto pozabljeno, kar vedno znova potrjujejo urgentni primeri in vse prej kot blage bolezenske epizode.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Preventiva

Zlato pravilo v času hitrega širjenja mišje mrzlice: pri odstranjevanju poginulih glodalcev in njihovih iztrebkov vedno poskrbite za troje – za varovalno opremo, razkuževanje in mokro čiščenje!

Čeprav smo še vedno v prvi polovici leta, je bilo v Sloveniji že doslej za kar nekajkrat preseženo desetletno povprečje pri zbolevanju za mišjo mrzlico. Do danes je bilo prijavljenih 206 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), ki jo povzroči okužba s hantavirusi – kar je bistveno več kot leta 2019, ki je bilo prav tako »mišje leto«. Hantaviruse prenašajo okužene miši in drugi glodalci, zato si, ko smo v naravi ali ko se lotevamo čiščenja prostorov, v katerih najdemo bodisi poginule glodalce bodisi njihove iztrebke, velja zapomniti zlato pravilo: varovalna oprema, razkuževanje in mokro čiščenje.

Srce in žilje

Dobro spanje je temelj dobrega zdravja. Kaj narediti, da bi kljub motnjam spanja obvarovali zdravje srca in preprečili nastanek neozdravljivih bolezni?

Spanje ni nekaj enoznačnega, kajti ne gre zgolj za čas, v katerem si človek odpočije, njegovo telo pa se regenerira. V času, ki ga prespimo in ki v skupnem seštevku predstavlja skorajda tretjino posameznikovega življenja, lahko izrazito vplivamo na kakovost tako telesnega kot duševnega zdravja. Vendar glede spanca ni enotne formule; nekateri zdravi odrasli za tovrstni počitek ne potrebujejo več kot štiri ure, medtem ko morajo drugi spati tudi devet ur, da zberejo dovolj moči in energije za uspešno spopadanje z vsakodnevnimi izzivi. Med spanjem si »napolnimo baterije«, a tudi v tem obdobju vsakdana, ki ni zapolnjen le s počitkom in sanjami, se dogaja marsikaj, kar je ključnega pomena za ohranjanje zdravja. Zato velja takrat, ko se pri nekom pojavijo motnje spanja, ki se lahko odrazijo na različne načine, poiskati zdravniško pomoč – kajti pri tovrstnih motnjah lahko zaradi pomanjkanja kakovostnega spanja pride tudi do pojava življenjsko ogrožujočih nenadnih srčnih dogodkov. Zakaj pride do motenj spanja? Je te motnje mogoče preprečiti in se tako izogniti resnim zdravstvenim zapletom?

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Rak

Krvni raki: ko združenja bolnikov skupaj s stroko naredijo prav vse, da obolelih ne bi »pokopala« ne rak in ne strah pred njim

Krvne bolezni so v porastu. Za čim učinkovitejše zdravljenje bi diagnoza morala biti postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni; problem je, ker so tudi ta obolenja težko prepoznavna, zato simptomi, ki se lahko pojavijo v katerikoli starosti, marsikdaj ostanejo vse predolgo spregledani. Tako, denimo, na stari celini zapleti pri prebolevanju krvnega raka na letni ravni ugasnejo več kot 150.000 življenj, medtem ko skupni stroški vseh krvnih obolenj in krvnih rakov po aktualnih ocenah znašajo približno 23 milijard evrov na leto. Poleg čim zgodnejšega odkritja bolezni in takojšnjega začetka zdravljenja pa sta za obolelega nadvse pomembni tudi celostna obravnava in rehabilitacija, vključno s psihološkim in prehranskim svetovanjem.

Zdrava izbira

Kateri sadež je boljši vir vitamina C, pomaranča ali rdeča paprika? Je res, da ta vitamin dobimo tudi s krompirjem? In ali se C vitamin iz soka sveže ožete limone v vrelemu čaju res uniči?

Da sadje in zelenjava vsebujeta veliko vitaminov in mineralov, med njimi tudi ali predvsem vitamin C, je znano. Manj znano pa je, da je tudi krompir, ki se v prehrani Slovencev pogosto znajde na krožniku, pripravljen na tisoč in en način, pomemben vir vitamina C. S krompirjem namreč zaužijemo celo do 20 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa tega vodotopnega vitamina, ki ima v človekovem organizmu vse prej kot nepomembno antioksidativno vlogo, med drugim pomaga pri tvorbi kolagena in spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob tem pa na Inštitutu za nutricionistiko opozarjajo tudi na prepričanje, češ da naj bi s kuhanjem uničili večino vitamina C, ki ga sicer vsebujeta sadje in zelenjava. Ali to prepričanje drži ali ne?

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Redke bolezni

»Videčim pokažem tisto, česar ne vidijo – in to jaz, ki sem deklarirano slep že 20 let!« – fotograf Branko Čeak o življenju s pigmentno retinopatijo

Branko Čeak je v Teheranu leta 1995 kupil fotoaparat – in od takrat, kot pravi, ni našel nobene alternative, ki bi njegovo življenje zaznamovala bolj kot fotografija. Ko je bil star 14 let, mu je zdravnica z neizprosno togostjo napovedala, da bo v kratkem času oslepel; na takšno »kletev« se je, kot pravi, odzval spontano, z marsikomu težko sprejemljivo odločitvijo, polno izzivov, ki se jih ni bal takrat in se jih ne boji danes, kljub življenju z redko genetsko boleznijo mrežnice, za katero je značilna postopna izguba fotoreceptorskih celic.

Redke bolezni

Pigmentna retinopatija: slabovidnost ali slepota se v očeh videčih zdita nepremostljivi, toda osebne zgodbe članov društva Svetloba in opažanja nevrooftalmologov so prežeta z upanjem in optimizmom

Pigmentna retinopatija ali retinitis pigmentosa je redka dedna bolezen mrežnice in vidnega živca, ki jo zaznamujeta predvsem prizadetost nočnega vida in postopna izguba perifernega vida. Toda če se slabovidnost ali slepota v očeh videčih zdita nekaj povsem nepremostljivega, pa, nasprotno, osebne izkušnje in preizkušnje posameznikov, ki so se bili v različnih obdobjih življenja prisiljeni soočiti z diagnozo pigmentna retinopatija in njenimi posledicami, nekateri sčasoma tudi z uporabo bele palice, pripovedujejo povsem drugačno zgodbo. Društvo Svetloba je na srečanju v gradu Dvor v Preddvoru s prepletom strokovnih dognanj in izzivov ter z iskrenimi osebnimi zgodbami in izpovedmi poskrbelo za nedvoumno odslikavo stanja na tem področju pri nas.