Najbolj brano

Reforma

Uroš Golobič Ahčan: »Po toči zvoniti je prepozno. Sanacije po toči so drage, v zdravstvu pa še dražje, saj gre za življenja!«

Uroš Golobič Ahčan, profesor in doktor znanosti, je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, vrhunski strokovnjak, zaslužen za izjemne dosežke v tej veji medicine, poznan in priznan doma v tujini. Njegova ekipa je pred kratkim prva na svetu uspešno izvedla izjemno zahteven poseg, ki že močno odmeva v mednarodnih strokovnih krogih – kirurško rekonstrukcijo amputacije nosu, pri kateri so pacientki nos naredili iz kosti in mehkih tkiv roke, nato pa ga presadili nazaj na obraz. Slovenska medicina je tako ponovno dodala pomemben kamenček v mozaik svetovnega znanja na področju rekonstrukcijske kirurgije. 

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Preventiva

Zlato pravilo v času hitrega širjenja mišje mrzlice: pri odstranjevanju poginulih glodalcev in njihovih iztrebkov vedno poskrbite za troje – za varovalno opremo, razkuževanje in mokro čiščenje!

Čeprav smo še vedno v prvi polovici leta, je bilo v Sloveniji že doslej za kar nekajkrat preseženo desetletno povprečje pri zbolevanju za mišjo mrzlico. Do danes je bilo prijavljenih 206 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), ki jo povzroči okužba s hantavirusi – kar je bistveno več kot leta 2019, ki je bilo prav tako »mišje leto«. Hantaviruse prenašajo okužene miši in drugi glodalci, zato si, ko smo v naravi ali ko se lotevamo čiščenja prostorov, v katerih najdemo bodisi poginule glodalce bodisi njihove iztrebke, velja zapomniti zlato pravilo: varovalna oprema, razkuževanje in mokro čiščenje.

Organizacija

Dušan Baraga, splošni zdravnik in pediater iz Starega trga pri Ložu: »Človeku se zdi, da so nas porinili prav na dno in še malo nižje«

»Ne morem se več ukvarjati z norostmi naših politikov. Še tistih nekaj sekund, ki so ostale za pregled bolnika, naj bi zdaj porabil za detektivsko delo za ZZZS, kot njihov zavarovalniški agent,« ugotavlja Dušan Baraga, splošni zdravnik in pediater iz Zdravstvenega doma Cerknica. Danes se je v njegovi ambulanti zvrstilo 105 bolnikov, v ponedeljek 100, nikoli pa jih ne pregleda manj kot 80 na dan. Potem pa napoči čas za papirologijo, ki je je vedno več.

Rak

»Če rak pljuč ni razširjen, je ozdravljivost 70- do 80-odstotna – problem pa je, ker je COVID vodil v zastoj diagnostike in tudi zdravljenja, kar lahko prinese epidemijo, nič manj hudo od zdajšnje,« opozarja prof. dr. Tanja Čufer

Rak pljuč. Na svetovni ravni je ta bolezen na drugem mestu po pojavnosti in na prvem med vzroki za prezgodnje umiranje; pri nas glede na pogostost te diagnoze, ki jo vsako leto postavijo več kot 1200 Slovencem, zaseda četrto mesto. Včasih je bilo odkritje te resne, invazivne bolezni praviloma usodno, saj je bila diagnoza postavljena v napredovali fazi, ko pravega odziva na zdravljenje ni bilo več mogoče pričakovati. Danes je bistveno drugače. Če bolezen še ni razširjena, je po zaslugi novih zdravljenj ozdravljivost lahko 70- do 80-odstotna, kar je bilo še donedavnega nekaj povsem nepredstavljivega. In zdaj je na obzorju tudi možnost presejanja, zgodnjega odkrivanja, ki obolelim, skupaj z možnostmi učinkovitega zdravljenja, upravičeno vzbuja dodatno upanje.

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.

Srce in žilje

Ko hudo srčno popuščanje, sicer bolezen starejših, odkrijejo pri mamici tri tedne starega malčka ...

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki pogosto ostane spregledano, ker oboleli (včasih pa tudi zdravnik) težave pripisuje slabi fizični kondiciji ali staranju; navsezadnje ta bolezen le redko prizadane nekoga, ki je mlajši od 65 let. A poglejmo konkretni primer: šele danes, tri tedne po porodu, je mlada pacientka, ki se, da bi zaščitila zdravje svojega malčka in vseh bližnjih, v času epidemije novega koronavirusa ni odpravila v zdravstveno ustanovo na dodatne preglede in preiskave, izvedela za diagnozo: hudo srčno popuščanje s slabo iztisno funkcijo srca.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Dobro je vedeti

Veste, kaj storiti po piku oziroma ugrizu strupene kače?

Sončni dnevi so najidealnejša priložnost, da se človek s potepom v naravi, v senci gozdov, otrese vsakodnevnega stresa, poskrbi za dobro počutje in preprosto uživa v lepotah, ki jih ima Slovenija v obilju. Planinarjenje, denimo, je tako rekoč zaščitna znamka slovenstva, ki tovrstnim navdušencem prinaša obilo užitkov, obenem pa je odlična izbira za vzdrževanje kondicije in ohranjanje zdravja. Toda tudi pri tem prostočasnem početju je treba vedeti, kako poskrbeti za svojo varnost pa tudi za varnost drugih. Veste, kako ukrepati, če nekoga »piči« oziroma ugrizne ena od strupenjač, gad ali modras?

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Zdravila

Se sploh zavedamo, kaj lahko povzroči prepogosto predpisovanje antibiotikov? Problem ni le vse pogostejša neučinkovitost teh zdravil, ampak tudi pojavljanje številnih kroničnih bolezni ...

Antibiotiki so bili eno izmed najpomembnejših odkritij medicine v 20. stoletju. Nove možnosti zdravljenja dotlej praviloma usodnih bakterijskih okužb, ki jih je omogočilo antibiotično zdravljenje, so na stežaj odprle vrata sodobni medicini. A že nekaj časa se ta trend obrača, na račun prepogostega, nekritičnega predpisovanja in jemanja tovrstnih zdravil. To je omogočilo razvoj na antibiotike odpornih bakterij, kar bi v niti ne tako daljni prihodnosti – če na tem polju medicine ne bo pospešeno prišlo do res pomembnega preobrata – lahko povzročilo, da bi, na primer, bakterijska pljučnica ponovno postala usodna bolezen.

Bolezni dihal

Pljučna hipertenzija: ko postane hoja po stopnicah misija nemogoče

Prenekaterega otroka ali mladostnika se vse prehitro in boleče nekritično primejo oznake, češ da je preveč len ali predebel, da bi bil kos aktivnostim, ki jih njegovi vrstniki opravijo z lahkoto. Kljub napredku, ki ga je dosegla medicina, je namreč misel na pljučno hipertenzijo še vedno na vrsti med zadnjimi – pa ne le v laični javnosti, ampak tudi v strokovnih krogih, tudi med osebnimi zdravniki, kajti simptomi te bolezni so enaki kot pri številnih drugih, pogostejših boleznih. Zato je pot do diagnoze pri pljučni hipertenziji še vedno vse predolga, po drugi strani pa je zaradi povišanega krvnega tlaka v pljučnem žilju bolnikovo srce vedno bolj obremenjeno. Zgodnja postavitev diagnoze je dobesedno vitalnega pomena. In čeprav znanost še ni odkrila zdravila za to bolezen, zdravljenje upočasni napredovanje te sicer usodne bolezni.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaradi gripe ne umirajo le starejši, ampak tudi nosečnice in otroci ...

V začetku prihodnjega tedna se bo po Sloveniji začelo cepljenje proti gripi. Ker je jasno, da marsikdo v pojavnost gripe in posledično v smiselnost zaščite s cepljenjem v tem trenutku dvomi – med drugim tudi na račun lanskoletne izkušnje, ko gripe v Sloveniji praktično ni bilo –, zdravniki opozarjajo, da se gripa nikakor ni za vedno poslovila. Lani je izvajanje zaščitnih ukrepov, s katerimi smo sicer prednostno preprečevali širjenje epidemije SARS-CoV-2, zavrlo širjenje virusov influence, k »izginotju« gripe pa je pripomoglo tudi začasno zaprtje vrtcev in šol, ki so največji »bazen« za sezonsko širjenje gripe. Letos zapiranja družbe ne bo.

Ukrepi

»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve

To, kar se je zgodilo v četrtek, 17. oktobra 2019, na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti, se bo zapisalo v zgodovino. Enajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se, vsak na svojem področju, uveljavili kot izvrstni strokovnjaki – trije od njih delajo v Nemčiji, Franciji oziroma Veliki Britaniji –, so bili že doslej znani kot razumniki in obenem oporečniki, ki niso pripravljeni pristajati na nadaljnje ropanje zdravstvenega sistema, v katerem sta korupcija in pokvarjenost tako na gosto prepredli svoje mreže, da posledice občuti prav vsak prebivalec Slovenije. Zanimivo je, da so bili ti zdravniki, pri katerih skrb za zdravje slovenstva ne caplja nekje v ozadju, v javnosti pogosto izpostavljeni kot posamezniki, ki brez razloga povzročajo zdrahe. Tudi zato so se odločili, da brez zadržkov družno spregovorijo o skritih interesih, tudi tistih, ki prihajajo iz najvišjih državnih sfer in iz ozadja narekujejo usodo slovenskega zdravstva, ki bo na tak način, če se razmere ne bodo radikalno spremenile, izgubilo vse atribute kakovosti in varnosti.

Demenca

Zakaj je duševno zdravje oseb z demenco v tem času bistveno bolj ogroženo in kako pomagati tako obolelim kot njihovim negovalcem? – asist. dr. Polona Rus Prelog

Demenca je težko obolenje, ki nikoli ne prizadene le obolelega, ampak vse njegove bližnje. Breme te bolezni se je v času epidemije povečalo – enako pa velja tudi za druge bolezni, ki jih zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva v času COVID diagnosticirajo bolj pozno, v že napredovali fazi bolezni, pa naj gre, na primer, za raka, za sladkorno bolezen ali za katero od srčno-žilnih obolenj.

Transplantacije

»Spet sem pripravljena na plezanje!« pravi legendarna alpinistka Jasna Pečjak po preboleli bolezni COVID, zaradi katere je bila mesec dni v umetni komi

Jasna Pečjak, znana slovenska alpinistka in kraljica lednega plezanja, dobro ve, kaj pomeni, ko je človeku podarjeno novo življenje. Prvič se ji je to zgodilo pred dobrimi tremi leti, ko je po zaslugi presaditve pljuč zadihala in zaživela na novo, nič manj aktivno in kakovostno kot v letih pred boleznijo. Pred kratkim se je zgodba ponovila, vendar v drugačni obliki. Če je bila Jasna Pečjak med transplantacijo v umetni komi 24 ur, pa tokrat podatki, povezani z njenim premagovanjem zapletov pri bolezni COVID, povedo vse: obdobje, preživeto v umetni komi, je bilo zdaj 30-krat daljše! A življenje je tudi tokrat zmagalo.