Ukrepi

Minister za zdravje Aleš Šabeder je danes prisegel pred državnim zborom, zdaj bo moral pospešeno sanirati razmere v zdravstvu, najprej v družinski medicini

»Naše trenutne obremenitve so preko meje znosnega. Kljub težkim razmeram za zdaj še vztrajamo, predvsem zaradi razumevanja vodstva, ki se po svojih najboljših močeh trudi pri iskanju rešitev, med drugim tudi z zaposlovanjem dodatnega kadra, ki s strani ZZZS ni odobren in finančno pokrit,« je v današnjem dopisu, naslovljenem na resorno ministrstvo, zapisalo 14 zdravnikov družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. To so naredili v upanju, da bo novoimenovani minister za zdravje Aleš Šabeder uvidel, da nalaganje bremena na že tako ali tako od pritiska zgrbljena ramena družinskih zdravnikov ne predstavlja rešitve.

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?

Ukrepi

Kakovost in varnost v zdravstvu: »Ne poslušaj, kaj 'glavni' govorijo, temveč glej, kaj delajo!«

Skrb za kakovost in varnost v zdravstvu je ena izmed ključnih prvin, ki so osnovni pogoj za dobro, učinkovito in neoporečno izvajanje te izjemno občutljive dejavnosti, v kateri napak ne bi smelo biti – vendar prihaja do njih, tako pri nas kot kjerkoli drugje po svetu. In čeprav je motiti se povsem človeška lastnost, to ne sme biti izgovor za nezadostno in neustrezno urejanje tega področja, ki je, tako kot medicina sama, prav tako postalo znanost. In kje je Slovenija danes pri udejanjanju te znanosti – tudi ali predvsem v dobro bolnikov?

Revolt

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Iskrena izpoved zdravnice družinske medicine iz Celja, ki je na družbenih omrežjih objavila pojasnilo, zakaj ne želi, noče, ne more in ne zmore več nadaljevati z delom v zdajšnjih okvirih in pogojih, ki jih določa sistem, je jasen odraz tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. V javnosti pa smo po drugi strani priča gonji proti »zaslužkarskim« zdravnikom, ki da preprosto niso več zadovoljni s tem, kar jim omogoča sistem. Pa so te ocene, praviloma skrite za izmišljenimi profili posameznikov, ki se pod žaljivke in vse pogosteje tudi sovražni govor ne upajo podpisati s svojim pravim imenom, res utemeljene? Odgovor je jasen.

Revolt

Zdravniki ne bodo več pristajali na butalske vladne ukrepe, pacienti pa bodo končno dobili to, kar jim pripada?

Osmič zapored so slovenski zdravniki in zobozdravniki izrazili zaupanje Konradu Kuštrinu in ga na letni konferenci ponovno izvolili za predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov za štiriletni mandat. Kljub temu, da je bil Kuštrin v svojem nastopu izjemno oster, je kolege s humornimi prebliski na račun aktualne vlade in njenih predhodnic spravil tudi v smeh, kot vedno – čeprav so se zdravstvo, v njem zaposleni in skupaj z njimi tudi bolniki znašli v morda najbolj kritični in prelomni fazi doslej. Resnost razmer je dobila odraz tudi v sklepih, sprejetih na letni konferenci Fidesa.

Pravice pacientov

Je pacient res v središču dogajanja? Seveda ne!

Čakalne dobe v zdravstvu – v sistemu, v katerem naj bi bil pacient v središču dogajanja, ne moteči moment, ki s svojim obstojem »prispeva« h kratkim stikom v postopkih zdravstvenega varstva – se podaljšujejo. Celovitih ukrepov, ki bi morali zaživeti že pred leti, še vedno ni od nikoder, sistem, že davno preživet in izžet, pa se sesuva sam vase. Pred nekaj dnevi je odstopil tudi minister za zdravje, ki sicer že ima naslednika (za zdaj resda zgolj na papirju oziroma v obliki premierovega predloga), vendar je sporočilo jasno: sprememb na bolje v slovenskem zdravstvu še vedno ni na obzorju. In kaj to pomeni za bolnike? Za njihove pravice?

Reforma

Ali bo danes napovedano povezovanje med strokami v merjenju moči z birokracijo in odločevalci vendarle pospešilo izboljšave v zdravstvu?

V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.

Ukrepi

Med strahom in dolžnostjo

Zanimivo bi bili izvedeti, koliko ljudi v resnici verjame, da je minister za zdravje Samo Fakin odstopil zaradi bolezni, po kateri je menda, vsaj tako je bilo zapisano v včerajšnjem skopem, a po drugi strani zelo prozornem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje, prepočasi okreval.

Varnost in kakovost

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda. Smo res tako pohlevni?« (se) je na zdravstvenem razvojnem forumu, konferenci, ki je že tradicionalno posvečena dilemam in vprašanjem glede (ne)doslednega zagotavljanja varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, vprašal prim. Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec; med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti, je bil nekaj časa tudi minister za zdravje, zato sistem pozna v srži. Zaveda se, kako nujne so spremembe – vendar opozarja, da tudi milijarde evrov ne bodo pomagale skrajšati čakalnih dob, dokler sprememb ne bodo celovito zasnovali ljudje, ki poznajo prave recepte za ukrepanje.