Ukrepi

V zdravstvenih domovih bodo zaradi novega koronavirusa začeli zaklepati vhode, vstop bo možen le po opravljeni triaži ...

Zdravstveni dom Lenart v soboto začenja z izvajanjem poostrenih ukrepov za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom. Kaj to pomeni? Vhodi v zdravstveni dom bodo poslej zaklenjeni. Na glavnem vhodu bodo, kot so med drugim sporočili tudi na facebooku, izvajali triažo pacientov, ki bodo želeli vstopiti; tako bodo preprečili, da bi v zdravstveni dom vstopil nekdo, ki je morda okužen z novim koronavirusom oziroma ima COVID-19, in onemogočili širjenje okužbe. Podobne ukrepe lahko pričakujemo po vseh zdravstvenih ustanovah. In kaj lahko v smislu (samo)zaščite naredimo sami?

Ukrepi

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Respiratorne okužbe, gripa

Novi koronavirus SARS-CoV-2: dva Slovenca iz karantene na Japonskem danes prispela domov, dva s potrjeno okužbo sta v japonski bolnišnici, dva pa čakata na evakuacijski let

Danes sta v Slovenijo prispela prva dva od skupno šestih slovenskih potnikov s križarke, ki je zaradi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2 obtičala v karanteni na Japonskem, kjer sta po opravljenih preiskavah glede okužbe (rezultati so bili negativni) dobila uradno potrdilo, da sta zdrava in s tem tudi zeleno luč za vrnitev domov; pripotovala sta s komercialnim letom. Naslednjih štirinajst dni bosta doma, v izolaciji, njuno zdravstveno stanje bodo v tem času redno preverjali. In kako je s preostalimi štirimi slovenskimi popotniki?

Cepljenje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Cepljenje

Pnevmokokne okužbe in pljučnice – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji

Bilo je 18. januarja, med dežurstvom, približno opolnoči. Na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so s splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z reševalnim vozilom pripeljali 62-letnega pacienta, ki sicer živi na Hrvaškem, a je nekaj dni prej, preden je zbolel, po enomesečnem bivanju na Nizozemskem prišel v Slovenijo, kjer je za nekaj časa ostal pri prijateljih. Pri obolelem so se 17. januarja pojavili znaki prehlada, izcedek iz nosu, občutek, kot da ima zamašene sinuse, glavobol, bolečine v srednjem ušesu ...; naslednji dan je bilo nekoliko bolje, vendar je popoldne zaradi slabega počutja odšel domov. Ker ga zgodaj zvečer niso mogli priklicati ne po telefonu ne z zvonjenjem pri vhodu, so s pomočjo gasilcev in policistov vdrli v stanovanje. Sedel je v sobi, neoblečen, povsem neodziven, nesposoben komuniciranja, zrl je v telefon, ki ga je držal v roki ... Konkretni primer pnevmokokne okužbe je povzročil težko obliko bolezni; diagnoza: gnojni meningitis.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaščitne maske – da ali ne? Pot na Kitajsko – da ali ne?

Ko sva se danes z mag. Evo Grilc, specialistko javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pogovarjali o razsežnostih grožnje, ki jo na globalni ravni predstavlja novi koronavirus, je ta po podatkih ECDC zahteval 427 življenj (večinoma na Kitajskem). Do objave članka so se podatki spremenili: smrti je že 493. V Evropi je bila okužba s tem novim virusom, ki je za raziskovalce še vedno precejšnja neznanka, potrjena v 28 primerih, medtem ko je na globalni ravni laboratorijsko potrjenih 24.530 primerov okužbe z novim koronavirusom.

Kajenje

Od dneva brez cigarete do življenja brez cigarete – osebna izkušnja Zuhre Horvat: »Tekle so debele solze ... In še danes se borim vsak dan.«

Zadnji dan v januarju je simbolično posvečen spodbujanju k prenehanju kajenja in seznanjanju o tem, zakaj je življenje brez cigarete bolj zdravo. Seveda je jasno, da se bo nekdo, ki kadi, kajenju odrekel takrat, ko se bo sam odločil za ta korak, ki ni enostaven, saj je dokazano, da tobačni dim povzroča odvisnost. Razlogi za takšno odločitev so različni – včasih je to diagnoza, povezana s posledicami dolgoletne izpostavljenosti kancerogenim snovem, skritim v cigaretah, spet drugič pa gre lahko za hipni preblisk, ko se človek odloči reči cigareti ne – za vedno. In kakšne so posledice take prelomne odločitve? Raven kisika v krvi se izboljša že po nekaj tednih, v letu dni se pomembno zmanjša tveganje za infarkt. In če mora nekdanji kadilec, na primer, na operacijo, je tveganje, povezano z anestezijo, bistveno manjše, kot če bi še vedno kadil.

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.

Zdrava izbira

Preprosti nasveti o tem, kako s prehrano do boljšega zdravja

Ko se človek znajde na razpotju, na katerem ugotovi, da mora nujno ukrepati za izboljšanje počutja pa tudi zdravstvenega stanja, sprejemanje odločitev ni preprosto. Navsezadnje je danes prav področje prehranjevanja, skupaj z zdravim načinom življenja, eno izmed najpogosteje zlorabljanih – s poplavo nasvetov in modnih muh, s pomočjo katerih naj bi človek tako rekoč čez noč prišel do željenega cilja. V resnici pa ta pot, ki ni tlakovana z znanjem in svetovanjem pravih strokovnjakov za prehrano, lahko povzroči tudi nepopravljivo škodo. Kaj torej storiti, kje najti pravi »recept« za obvarovanje svojega zdravja? Uporabni so nasveti, prvenstveno sicer pripravljeni za bolnike z rakom prostate (brošura 10.000 korakov – program za aktivnejše življenje), ki pa veljajo za slehernega posameznika, ki mu je mar za lastno zdravje.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.