Značka: politika

Značka: politika

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Ukrepi

Po javnem tehtanju očitkov o seznamih odpisanih v domovih za starejše je jasno: za takimi obtožbami tiči marsikaj, ki pa nima prav nič skupnega z etiko in resnico

»Vsi, ki zdaj v javnosti zganjajo tak halo in stroki očitajo nestrokovno in neetično ravnanje v domovih za starejše med epidemijo, bi se morali sprehoditi skozi tak oddelek v domu. Dr. Dušan Keber je bil, denimo, pri nas med prvimi, ki so se javno zavzeli za uvedbo evtanazije, zdaj pa zagovarja nekaj povsem nasprotnega – zdi se, da za tem tiči zgolj želja po nasprotovanju, ki nima nič skupnega z etiko. In to res ni dobro,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Matjaž Zwitter, starosta slovenske medicine in tako rekoč poosebljenje medicinske etike.

Ukrepi

Domnevni »seznami smrti« in izgubljena etika

Danes bo aktualna politika verbalno zarezala v srž problemov, povezanih s strokovno oskrbo varovancev v domovih za starejše v času epidemije. Poslanci, člani dveh parlamentarnih odborov – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in invalide –, bodo na skupni nujni seji, sklicani zaradi »nepotrebnih smrti ter diskriminatorne in nezakonite obravnave starostnikov v domovih starejših občanov«, iskali odgovore na dogajanje v času epidemije. To je trenutno prežeto s številnimi obtoževanji, sumi in natolcevanji, z iskanjem najustreznejših priložnosti za knockoute na političnem oziroma interesnem podiju – z vsem mogočim, le z mislijo na dobro oskrbovancev v domovih ne. Tako se zdi. In tako je tudi v resnici.

Ukrepi

Odstop, kazenska ovadba ali sistemski strokovni nadzor – kakšni bodo ukrepi zaradi očitanih nepravilnosti v domovih za starejše?

Da sistemska skrb za starejše v Sloveniji ni takšna, kot bi morala biti, je znano že dolgo; navsezadnje to potrjuje dolgoletno čakanje na zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vedno znova obtiči v enem od predalov ministrstva za zdravje, tudi zaradi tako hitrega menjavanja resornih ministrov, da za sprejetje poglobljenih sistemskih ukrepov, ki bi pripomogli k pomembnim izboljšavam v skrbi za zdravje slovenstva, vedno znova zmanjka časa in volje, tudi politične. Tudi med epidemijo novega koronavirusa, ki se je pri nas uradno končala pred nekaj dnevi, čeprav virus še naprej ostaja med nami, se je potrdil nedopusten kadrovski in logistični manko, ki krni delovanje v domovih za starejše.

Ukrepi

Vztrajanje pri birokratskih ovirah ima očitno prednost pred zagotavljanjem skrbi za zdravje in reševanjem življenj, opozarjajo zasebni zdravniki

»37 let sem delal v javnih zdravstvenih zavodih in kot zasebnik s koncesijo. Potem je prišla nenadna bolezen, delna invalidska upokojitev in koncesijo sem vrnil. Postal sem zasebnik 'izven mreže javne zdravstvene službe'. Ambulanta je izgubila dostop do podatkov o bolniku s kartico zdravstvenega zavarovanja, izgubila je možnost elektronskega predpisovanja receptov,« opisuje aktualne razmere v zdravstvu zasebni zdravnik prim. Boris Kralj. Ob tovrstnih sistemskih kratkih stikih, ki so v času epidemije novega koronavirusu še bolj boleče kot sicer pokazali svoj pravi obraz, v katerem sicer pregovorno poudarjana iskrena skrb za dobro bolnika ne dobiva pričakovanega odseva, (se) sprašuje: »Kaj je na zdravstveni kartici, česar kot zdravnik, ki rešuje probleme bolnika – povsem enake, kot bi jih reševal zdravnik s koncesijo –, ne smem videti? Kaj je tisto, kar mora biti skrito pred menoj?«

Ukrepi

Po 80 dneh zdaj tudi uradno konec epidemije, zdravstvo se vrača v »novo normalnost«, zaščitni ukrepi ostajajo v veljavi še naprej

Jules Verne je z romanom V osemdesetih dneh okoli sveta ustvaril pomembno delo, eno od mnogih, s katerimi je kot pionir leposlovnega znanstveno-fantastičnega žanra »pretresal« svoj čas z vizionarskimi napovedmi številnih dosežkov človeštva. Vzporednica z aktualnim dogajanjem je le hipni preblisk, zaznamovan z 80-dnevnim dogajanjem. Pa vendar – točno toliko je Slovenija potrebovala za premaganje epidemije novega koronavirusa, globalnega zdravstvenega izziva, s katerim se je človeštvo srečalo prvič v svojem obstoju. Z neznanko, ki je le streljaj od Slovenije ugasnila morje življenj, medtem ko smo se ji pri nas celovito postavili po robu. Tako hitro, da Slovencem, k sreči, njene usodnosti ni bilo treba občutiti v najbolj boleči obliki.

Ukrepi

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

V javnosti se v zadnjem času vrstijo skrb vzbujajoče navedbe o domnevnih nepravilnostih, do katerih naj bi med epidemijo novega koronavirusa prihajalo v domovih za starejše. Je bilo ukrepanje v socialno-varstvenih zavodih v času epidemije strokovno utemeljeno in neoporečno – ali pa imajo prav kritiki, ki določene poteze razumejo in ocenjujejo kot diskriminatorne do starejših, posamične ukrepe pa kot etično sporne? Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da so tovrstni očitki neumestni, prav tako pa napoveduje, da med ukrepi, ki so v pripravi, ni sprememb v košarici zdravstvenih pravic.