Značka: politika

Značka: politika

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.

Ukrepi

Epidemija COVID se podaljšuje, kajti njeno breme na račun hudo bolnih in umrlih se še ni začelo zmanjševati. Kam se bo tehtnica nagnila v prihodnjih dneh?

Hitro širjenje okužb z novim koronavirusom v drugem valu, ki močno presega normalno prevalenco oziroma zbolevnost, je danes narekovalo 30-dnevno podaljšanje epidemije na Slovenskem. Odlok je bil sprejet in bo v Uradnem listu objavljen danes, veljati začne opolnoči. Vsi zdaj veljavni ukrepi, s katerimi naj bi omejili strmo naraščanje zbolevnosti in tudi umrljivosti zaradi COVID-19, ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. Življenje v Sloveniji je spet tako rekoč obstalo.

Ukrepi

»Trdno verjamem, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem«

Edina možnost za utirjanje poti v smeri normalizacije življenja, ki ga je drugi val epidemije novega koronavirusa pri nas postavil pred resne preizkušnje, je po oceni ministra za zdravje Tomaža Gantarja ponovno začasno sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki so v spomladanskem času življenje v Sloveniji za nekaj časa ustavili. Tokratni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo vsakršno zbiranje, bodo trajali dva tedna, veljati pa začnejo opolnoči.

Ukrepi

»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije,« je prepričan kirurg Robert Carotta iz splošne bolnišnice na Jesenicah

Zdravnik Robert Carotta, ki kot kirurg dela v splošni bolnišnici na Jesenicah, se je tudi sam okužil s koronavirusom SARS-CoV-2 – in izkušnja je, kot je povedal v današnjem oglašanju z Javorniškega Rovta, od doma, kjer preboleva korono, vse prej kot prijetna. Pri njem je prvotno blagemu poteku bolezni sledila močno povišana telesna temperatura, zelo slabo počutje, brbončice zdaj ne prepoznajo več okusa hrane, mu pa, kot je dejal, bolezen k sreči ni »vzela jezika«.

Ukrepi

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem?

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.

Rak

Bo zgodnje odkrivanje bolezni, ki nastanejo kot pozna posledica zdravljenja raka, po več kot treh desetletjih vendarle tudi formalno umeščeno v sistem zdravstvene dejavnosti?

Danes je zdravljenje raka tako napredovalo, da omenjena diagnoza, če je le bolezen odkrita dovolj zgodaj, nima več predznaka usodnosti, ampak jo je mogoče pozdraviti oziroma zazdraviti ter z njo živeti lepo, kakovostno življenje – kot s katerokoli drugo kronično boleznijo, pri čemer je priporočljivo, da oboleli spremeni življenjski slog in skrbi za svoje zdravje z udejanjanjem bistvenih priporočil glede zdravega življenja. Toda vsaka vrsta zdravljenja – zdravljenja raka pa tudi drugih bolezni – lahko pusti posledice, bodisi na organih bodisi na tkivih, najsi gre za žleze z notranjim izločanjem, za kožo, pljuča, ledvica, oči, jetra, uho, živčevje, mišičje ali srce. Gre za pozne posledice zdravljenja, ki jih je, prav tako kot osnovno bolezen, treba odkriti čim hitreje.

Ukrepi

»Rezervni scenarij vidim, žal, kot scenarij brez zdravstvenih delavcev,« poudarja zdravnik Matej Dolenc iz jeseniške splošne bolnišnice, kjer je zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 50 zaposlenih

Epidemiološke razmere, ki jih narekuje močno plimovanje drugega vala epidemije novega koronavirusa po vsej Sloveniji, so trenutno najslabše na Gorenjskem. Kako se s tem izzivom soočajo v splošni bolnišnici na Jesenicah, ki je tako rekoč eno samo gradbišče, saj jih je epidemija ujela sredi izvajanja požarne in energetske sanacije? Kako se s prilivom bolnikov – pa ne le posameznikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19, ampak tudi bolnikov z vsemi drugimi obolenji, pri katerih je takojšnje zdravljenje prav tako nujno – spopadajo kadrovsko zdesetkani zdravstveni timi, v katerih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 še vedno pogrešajo 50 obolelih sodelavcev?

Ukrepi

Podatki, ki ne (do)puščajo dvoma o resnosti epidemije

Od jutri bo zaradi izjemnega porasta števila okuženih z novim koronavirusom, med katerimi jih zaradi težke oblike prebolevanja bolezni COVID-19 trenutno že več kot 500 potrebuje zdravljenje v bolnišnici, življenje v Sloveniji ponovno izrazito zastalo. Predvidena je omejitev gibanja na občine, ki bo sprva uveljavljena za en teden (za vso državo), medtem ko bo do sproščanja prihajalo postopno – v tistih regijah, ki bodo prve omejile epidemijo. Po drugi strani pa so zbirni podatki (za obdobje od marca do oktobra) akutnih bolnišnic, ki pri nas skrbijo za COVID bolnike, boleče jasni.

Ukrepi

Tomaž Gantar: »Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen!« – Tatjana Lejko Zupanc: »Izogibajte se ljudem, ki ne uporabljajo zaščitne maske!«

Tomaž Gantar je kot minister za zdravje odgovoren za to, da bo zdravstvo tudi v času pospešenega naraščanja okužb z novim koronavirusom, ki jih sproža drugi val epidemije, delovalo čim bolj nemoteno. Zato se glede na aktualno sliko, ki jo na Slovenskem izrisuje epidemija, osebno zavzema za čim hitrejše sprejetje odločitve o ponovni popolni ustavitvi javnega življenja. K včerajšnjemu apelu vodstvenih predstavnikov zdravniških združenj pa dodaja: »Veseli me poziv za poenotenje zdravnikov in želim, da bi padel na plodna tla – kajti podobne pozive smo v minulih mesecih pisali tudi mi, v zavedanju, da je pred nami še kar nekaj težkih dni.«