Presejalni programi

»Pljučnega raka v zgodnji fazi bolezni odkrijemo pri le 20 odstotkih obolelih – po uvedbi presejalnega programa pa pričakujemo, da se bo ta delež povečal na 60 odstotkov«

Pljučni rak še vedno spada med rake z res slabo prognozo, nenazadnje tudi ali predvsem zaradi tega, ker je le 20 odstotkov teh obolenj odkritih v zgodnji fazi, ko je zdravljenje še lahko uspešno. Pri približno polovici obolelih raka pljuč odkrijejo šele, ko ima ta že metastaze in zdravljenje ni več učinkovito. Ker v Sloveniji vsako peto smrt, do katere pride zaradi napredovanja onkološke bolezni, zakrivi prav rak pljuč, pa so v kontekstu nanizanih podatkov spodbudni izsledki poglobljenih raziskav. Te so pokazale in dokazale pomembno zmanjšanje umrljivosti zaradi pljučnega raka (tudi pri dolgoletnih aktivnih kadilcih ali nekdanjih kadilcih!) – po zaslugi slikanja z računalniško tomografijo (CT) z nizkimi odmerki sevanja, pravočasni postavitvi diagnoze in takojšnjem zdravljenju, že v začetni fazi bolezni, ko simptomi še niso prepozna(v)ni. Takšen pristop si lahko kmalu obetamo, z uvedbo presejalnega programa za raka na pljučih.

Rak

Posledice prebolelega raka v otroštvu se kasneje v življenju lahko pokažejo kot sekundarni tumorji ali obolenja srca, ščitnice in pljuč – a tudi to je mogoče obvladati s pravočasnim ukrepanjem

Štiri leta mineva od uveljavitve prvih evropskih smernic za spremljanje zdravja posameznikov, ki so v otroštvu oziroma mladosti preboleli eno izmed onkoloških obolenj. Zakaj so tovrstne smernice tako zelo pomembne? Med drugim zato, ker se pozne posledice, ki z leti lahko vzniknejo zaradi zdravljenja raka v otroštvu, pojavijo pri približno 75-odstotnem deležu onkoloških prebolevnikov – s pravočasnim odkritjem bolezenskih sprememb in takojšnjim ukrepanjem, skupaj z doslednim udejanjanjem ključnih prvin zdravega življenjskega sloga, pa je zdravje obolelega mogoče znova obvarovati in tako preprečiti resne zaplete.

Transplantacije

Transplantacija organov na Slovenskem: »Bolnikom želimo zagotavljati upanje in priložnost za zdravljenje s presaditvijo, za življenje – ne glede na otežene razmere v zdravstvu!«

Srce. Pljuča. Ledvica. Jetra. Trebušna slinavka. Pet organov, ki človeku omogočajo življenje – in ki jih je, če oslabijo in ne zmorejo več opravljati svoje funkcije, mogoče nadomestiti z zdravimi. Včasih, ne vedno. Ko je v preteklosti, pravzaprav v niti ne tako zelo davni, kateri od teh organov začel odpovedovati, je bila napoved za kakovost življenja in za preživetje obolelega slaba. Pičla, tako rekoč nična. Dognanja in zmogljivosti sodobne medicine pa danes omogočajo skorajda nemogoče. Nekomu, ki mu, na primer, odpoveduje srce, védenje različnih vrhunskih strokovnjakov, ki sestavljajo transplantacijski tim, omogoča, da z odvzemom ugašajočega srca in vsaditvijo novega, zdravega srca bolniku podarijo tako rekoč novo življenje. In to ni pravljica, to ni iluzija. Ljudi, ki so z novim srcem, novimi pljuči, novo ledvico, trebušno slinavko ali novimi jetri dobili tudi možnost za ponovno zaživetje, je med nami vedno več.

Skrb za čisto okolje

Je na obzorju prva zmaga v doslej donkihotskem boju z onesnaževalskimi giganti?

Bodo poslanci na jutrišnji izredni seji državnega zbora glasovali za predlog novele zakona o varstvu okolja in tako v kratkem, ko bo prišlo na vrsto še tretje branje noveliranega dokumenta, omogočili zaživetje strožjih določb glede izpustov iz sosežigalnic in zaostritev kriterijev za monitoring onesnaževalskih izpustov? Bo zakonodajna veja oblasti omogočila zmanjšanje industrijskega onesnaževanja ne le v srednji Soški dolini, ampak tudi drugod po Sloveniji – v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Kočevju, Celju in še marsikje drugje – in tako končno vendarle v prvi plan postavila skrb za zdravje prebivalstva? Se bo pokazalo, da zaščita zdravja ljudi in čistosti okolja vendarle tudi pri nas postaja vrednota, ki bo boljši jutri omogočila tudi našim zanamcem?

Varnost in kakovost

Prim. mag. Matjaž Turel: »To, kar se danes dogaja v javnosti, nas boli«

Prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog, ki v sklopu Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana vodi bolnišnični oddelek, je iskren človek, ki ni nagnjen k leporečenju ali k zavijanju resnice v celofan – zato tudi vedno odkritosrčno spregovori o anomalijah, ki narekujejo vsakdan slovenskega zdravstva. V tej maniri sva se za Zdravstveniportal.si pogovarjala o razmerah v zdravstveni sferi, ki so zdaj že četrti teden zaznamovane s stavko zdravnikov in zobozdravnikov – pa tudi o razlogih, zaradi katerih politika že leta odgovornost za vse težave javno-zdravstvenega sistema, vključno z nedopustno daljšajočimi se čakalnimi vrstami, želi naprtiti na pleča zaposlenih v zdravstvu.

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Bolezni dihal

Ni res, da je človek po diagnozi KOPB obsojen le še na cevke, kavč in televizor – res pa je, da potrebuje redno fizično aktivnost, ki mu pomaga ohranjati ustrezno kondicijo pljuč

Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni (KOPB), ki so jo včasih imenovali bolezen kratke sape, je kljub napredku medicine v praksi še vedno veliko kratkih stikov, ki počasi, a vztrajno slabijo počutje in zdravstveno stanje obolelih. Poglavitni je zagotovo ta, da več kot polovica ljudi s KOPB za svojo bolezen sploh ne ve, zato niso opravili preiskav, ne prejemajo zdravljenja, bolezen pa se nezadržno poslabšuje. Med tistimi, ki so jim bolezen diagnosticirali – praviloma se to zgodi pozno, kajti KOPB se na globalni ravni uvršča med najslabše prepoznavne in najredkeje diagnosticirane bolezni –, pa je še vedno premalo védenja o tem, kako zelo pomembno za ohranjanje ustrezne kondicije pljuč je vsakodnevno gibanje.

Transplantacije

»Razmislite o možnosti darovanja organov po smrti, o tej svoji zadnji zapuščini, s katero bi želeli še komu pomagati – in se vnaprej opredelite«​​​​​

Ko je včasih človeku začelo odpovedovati srce ali morda pljuča, jetra, ledvica ali trebušna slinavka, ni bilo več poti nazaj; danes je bistveno drugače, po zaslugi transplantacijske dejavnosti, v sklopu katere oboleli organ, ki ne zmore več opravljati svojega dela, odstranijo, pacient pa prejme nov, zdrav organ – in ostane živ, še dolga leta. Seveda pa osnova za omenjeno dejavnost nista le vrhunsko znanje in dobra usklajenost vseh članov tako transplantacijskega kot tudi donorskega programa – njen bistveni sestavni del, brez katerega zdravljenje s transplantacijami ni mogoče, je odločanje za darovanje organov po smrti. Altruistično dejanje, s katerim lahko nekdo po svoji smrti reši ne le eno, ampak več življenj. O dosežkih in izzivih na tem področju je v sklopu evropskega dneva darovanja organov in tkiv, ki ga stara celina obeležuje drugo soboto v oktobru, za Zdravstveniportal.si podrobneje spregovoril direktor republiškega Zavoda za transplantacije organov in tkiv Slovenija-transplant Andrej Gadžijev.

Transplantacije

»Vedela sem: če transplantacije ne bo, tudi mene ne bo več,« pravi Tia Grbić, polna življenja

Tia Grbić je dekle, polno življenja in energije. Nihče, ki je ne pozna, si ne more predstavljati, da se je nedavno borila za življenje. V zgodnjem otroštvu postavljena diagnoza – avtoimunski hepatitis – je med epidemijo pospešeno krenila svojo pot; vnetje se je širilo, vodilo v nastanek ciroze in odpoved jeter. Za jetri je prišlo še do odpovedi ledvic in pljuč. A nedopovedljivo težka preizkušnja ima srečen konec: Tia je danes, po zdravljenju s presaditvijo jeter, spet videti odlično. Njeno življenje je, kot pravi, bistveno kakovostnejše kot pred tem izjemno sofisticiranim načinom zdravljenja, s kakršnim na Slovenskem vsako leto rešijo mnogo življenj, ki bi sicer ugasnila.

Transplantacije

Darovanje organov po smrti in transplantacije: kmalu tudi pri nas sočasne presaditve srca in pljuč, kar neozdravljivo bolnim prinaša še več upanja za preživetje

Na čakalnem seznamu za presaditev organa je trenutno 155 Slovenk in Slovencev. Teh posameznikov različnih starosti, različnih upanj in hotenj ne druži le skrb vzbujajoče bolezensko stanje, ampak tudi ali predvsem – upanje. A čakanje na novo srce, ledvico, jetra, pljuča ali trebušno slinavko pri vsakem od njih ostaja prežeto z negotovostjo; ta ni usmerjena v tim več kot 100 strokovnjakov različnih specialnosti, ki sodelujejo pri transplantacijski dejavnosti, ampak v pogostost odločanja za darovanje organov po smrti, brez katerega zdravljenja s presaditvijo kljub vrhunskemu znanju ne more biti. »Bom dočakal ozdravitev, se bo tudi zame pravočasno našel nadomestni organ?« se sprašuje vsak od njih v upanju, da je med nami čim več ljudi, ki razumejo, da tudi po tem, ko umrejo, lahko rešijo najmanj eno ali več življenj – zgolj s tem, da dajo soglasje k darovanju organov post mortem.