Značka: bolniki

Značka: bolniki

Ukrepi

Darko Siuka: »Že čez tri ali štiri tedne bo zgodba, povezana z epidemijo, bistveno drugačna – takrat bodo tudi ti, ki zdaj dvomijo, začeli verjeti!«

O razlogu, zakaj so pri nas okužbe s koronavirusom SARS-Cov-2 ponovno začele naraščati – kljub temu, da smo bili konec pomladi že tako rekoč na varni strani –, verjetno ni treba izgubljati besed. Očitno je, da je revolt proti priporočenim (ne zapovedanim) zaščitnim ukrepom všečnejši; logično je, da se na demokratičnem piedestalu lahko zvrstijo povsem raznolika prepričanja, pa naj nekatera med njimi stojijo na še tako trhlih temeljih. Trenutno se torej marsikomu zdi všečen ali celo edino sprejemljiv dvom – dvom v priporočila vlade, ki pa v tej zadevi sploh ni relevantni dejavnik, saj ukrepa na podlagi multidisciplinarno oblikovanih strokovno-medicinskih priporočil. A kljub temu mnogi zaščitne ukrepe – ti so v resnici najblažja pot za izhod iz trenutne COVID resničnosti, ki nikakor ni spodbudna – zavračajo kot nepotrebni nesmisel, ki omejuje njihovo osebno svobodo. In kakšne bodo posledice?

Nujna stanja

Sepsa lahko v nekaj urah ugasne življenje. Kako jo prepoznati in pravočasno ukrepati, predvsem pri novorojenčkih?

Sobotni družinski izlet v novembru leta 2015 se je iz nečesa lepega v samo nekaj urah spremenil v kalvarijo. Šestmesečni Marko je, ko se je družina iz Kranjske Gore vračala proti domu, dobil hude krče; takoj so odšli v zdravstveni dom na Metelkovi v Ljubljani, od tam na infekcijsko kliniko, kjer so ocenili, da ima malček vročinske krče in staršem zagotovili, da mu bo kmalu bolje – deček pa je v isti noči umrl. Smrt je zakrivila meningokokna sepsa, bolezen z izredno hitrim in usodnim potekom, ki je Markovim staršem za vedno spremenila življenje.

Prva pomoč

Ritem pesmi Stayin' Alive (Ostati živ) je prava prva pomoč med oživljanjem s pritiskanjem na prsni koš pri nenadnem srčnem zastoju!

Kaj bi naredili, če bi nekdo v vaši bližini potreboval takojšnjo pomoč, pri čemer bi bili vi prvi ali sploh edini, ki mu jo lahko nudite? Če bi izgubil zavest in prenehal dihati, od vaše reakcije pa bi bilo odvisno njegovo preživetje? Bi vedeli, kako ukrepati, kaj narediti poleg tega, da takoj pokličete na 112? Bi si upali nemudoma začeti z oživljenjem? Pri tem je treba vedeti predvsem to, da preprosto ni stvari, ki bi jo lahko naredili narobe, zato je vsak strah odveč – in če vam uspe, da si v spomin prikličete ritem skladbe Bee Gees Stayin' Alive (Ostati živ), vam je to lahko v pomoč, saj ima natanko tak ritem, s kakršnim je treba pritiskati na prsni koš tistega, ki doživi nenadni zastoj srca.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.

Preventiva

Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Podatki za Slovenijo, strnjeni tudi v nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na visoko stopnjo ranljivosti med slovenskimi otroci in mladostniki. Med drugim se je pokazalo, da je med vzroki smrti v starostnih skupinah med 15 in 29 let ter med 30 in 49 let na prvem mestu avtoagresivno vedenje – v prvi starostni skupini gre pogosto za posledice samopoškodbenega vedenja, medtem ko je v drugi skupini med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč in enajsterica zdravnikov oporečnikov: »Ne nasedajte skupinam in posameznikom, ki poskušajo sejati dvom v smiselnost in učinkovitost zaščitnih ukrepov!«

Dvanajsterica zdravnikov oporečnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, se je danes javno odzvala na dezinformacije, ki se v zadnjih tednih v zvezi s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2 in priporočenimi zaščitnimi ukrepi pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. »S temi dezinformacijami poskušajo nekatere skupine in posamezniki sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu,« opozarjajo Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matej Beltram, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Andrej Vranič.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

»Kdaj, če ne zdaj?!« – dr. Tina Bregant o nujni ureditvi zdravstva in skrajšanju čakalnih dob

Poigravanju z razmerami v slovenskem zdravstvu, ki se rapidno poslabšujejo – če pogledamo samo starostno strukturo zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester, marsikje stare, nevzdržne, vse prej kot varne prostore za zdravljenje, dotrajano opremo, zrelo za odpis in vedno daljše čakalne dobe –, je treba narediti konec. Pa je takšen premik, na katerega Slovenci čakamo že več kot dve desetletji, tudi v resnici mogoče pričakovati? Bo ministrstvo za zdravje privzelo povezovalno vlogo in v sistemsko urejanje vključilo prav vse akterje?

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Etika

»Zdravniki morajo upoštevati, če pacient odkloni zdravljenje, tudi če bo zaradi te odločitve umrl. Ko pa taka odločitev ogroža življenja drugih, je drugače!« – doc. dr. Božidar Voljč o etičnih dilemah, ki jih sproža COVID-19

V času epidemije COVID se odpirajo številne etične dileme in vprašanja, še več pa je poskusov minimaliziranja tega resnega zdravstvenega problema, kar je v zadnjem času na družbenih omrežjih dobro prikazala metafora Titanika in odzivov na tragedijo. Potop Titanika bi današnji iskalci in ustvarjalci teorij zarot ter spletni vedeži v hipu ovrgli kot izmišljotino, kot nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo, saj da sami ne poznajo niti enega človeka, ki bi bil izpostavljen temu tragičnemu dogodku. Neresen odnos do resnega problema je dobro ponazorjen v opisanih odzivih, ki poskušajo potapljanje Titanika pavšalizirati na vse (ne)mogoče načine: "Kapitan in posadka širijo lažno novico o nesreči, da nas lahko kontrolirajo kot ovce. Lažejo nam, da se ladja potaplja, čeprav vsi vidimo, da se krma dviguje. Ne bomo nosili rešilnih jopičev, ker nas utesnjujejo, človeško telo ni za nošnjo rešilnega jopiča. Ne bodo nam omejevali svobode gibanja s pošiljanjem v rešilne čolne. Zakaj bi nas skrbelo, utopijo se samo starci in neplavalci ...". Res, prebiranje takih odzivov bi bilo smešno, če ne bi bila metaforična primerjava z aktualnim dogajanjem tako zelo resnična in skrb vzbujajoča.