Značka: bolniki

Značka: bolniki

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Ukrepi

Milan Krek: »Prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati«

»Če države ne bodo sprejele doslednih ukrepov in omejitev, s katerimi bo mogoče preprečiti širjenje okužb z novim koronavirusom in zbolevanje za COVID, se bo na globalni ravni okužilo 7.000.000.000 ljudi, umrlo jih bo 40.000.000 – če pa bomo vsi celovito ukrepali, bo okuženih 2.500.000.000 in umrlih 10.000.000. Gre za 30 milijonov življenj, za katera se trudimo, da bi jih rešili!« je danes s primerjavo dveh scenarijev glede možnih globalnih posledic pandemije novega koronavirusa predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, specialist javnega zdravja, boleče zarezal v aktualno resničnost, katere del je tudi Slovenija, in naredil analitični razrez dosedanjih ukrepov pri nas.

Ukrepi

Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«

Pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, ki je kot zdravnik na olimpijskih igrah spremljal številne slovenske reprezentante oziroma reprezentance, v sklopu pogovora za Zdravstveniportal.si poudarja: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – v želji in hotenju, da dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Zato vsi skupaj poskušajmo dokazati, da smo Slovenci lahko zmagovalci tudi v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom – in s tem demantirajmo črnoglede napovedi. Toda ne glede na to, da so v prizadevanjih za obvladanje epidemije trenutne projekcije pri nas dobre, ne smemo popustiti; če bomo zdaj stisnili zobe in zdržali še nekaj časa, se bomo bistveno hitreje lahko vrnili v normalno življenje. Če tega ne bomo naredili, nam epidemija lahko zada povratni udarec. Tega pa pred ciljem ne bomo dopustili, mar ne?« V kontekstu aktualne epidemije je s profesionalno natančnostjo boleče podrobno razčlenil vse faze bolezni COVID-19 – tudi zato, da bi vsakdo med nami imel jasno predstavo, zakaj je tako pomembno, da širjenje bolezni, ki lahko povsem uniči dihalno muskulaturo pljuč, poskušamo čim celoviteje preprečiti.

Ukrepi

Prepovedati je treba ves promet z odpadki iz evropskega žarišča pandemije v Slovenijo

Kljub izrednim razmeram, ki jih v Sloveniji narekuje novi koronavirus, iz žarišča pandemije italijanski tovornjaki vsak dan v Salonit Anhovo nemoteno dovažajo pošiljke odpadkov. Ne glede na apele domačinov, ki opozarjajo, da je to početje zlasti v zdajšnjih okoliščinah treba ustaviti. In ne glede na to, da bi bil vnos ali prenos okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 lahko usoden za številne domačine, ki so zaradi pretekle dejavnosti omenjene tovarne dobili grozljivo dediščino, izraženo v največjem bremenu azbestnih in rakavih obolenj na Slovenskem. Kdaj bodo torej odgovorni prisluhnili enemu izmed najbolj ranjenih področij Slovenije in poskrbeli za dobro tamkajšnjega prebivalstva – v času epidemije, pa tudi sicer?

Ukrepi

Rok Ravnikar se s COVID vstopne točke ob milijontem okuženem Zemljanu odziva na polemike o splošni uporabi zaščitnih mask: »Odgovor je: da, nujno!«

Zelo verjetno je, da Slovenija v boju z epidemijo novega koronavirusa ne bo imela opraviti z najbolj črnim scenarijem, primerljivim s španskim ali italijanskim, toda neznank je še vedno veliko. Zato je v resnici največ, kar lahko naredimo, da se dosledno držimo (samo)izolacije, ostajamo na varni strani – torej doma, se med sprehodi držimo zase in nasploh skrbimo za vse priporočene higienske ukrepe, vključno z nošenjem zaščitne maske in rokavic. Po drugi strani pa je res, da so mešana sporočila stroke in pristojnih strokovnih institucij o tem, ali je splošna uporaba zaščitnih mask smiselna ali ne, povsem po nepotrebnem vzbudila dvom, ki ni utemeljen.

Ukrepi

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

»Če v kontekstu epidemije COVID-19 upoštevamo trend naraščanja števila hospitalizacij in predvsem števila kritično bolnih na intenzivni terapiji, če se ravnamo po temeljnih načelih medicine v izrednih razmerah in če upoštevamo dejstva o novem koronavirusu, med katerimi je malo dokazanih, bi morali zdaj imeti povsem jasen načrt – načrt, po katerem morajo do nadaljnjega ostati v veljavi skoraj popolna omejitev gibanja, stroga uporaba zaščitne opreme in dosledno izvajanje vseh dokazano učinkovitih preventivnih ukrepov,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Ukrepi

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Domovi za starejše so glavno bojišče, na katerem se pri nas trenutno bije glavna bitka s koronavirusom, zato bo udejanjanje pravih, celovitih in usklajenih ukrepov ključnega pomena za obvladanje epidemije, je nedvoumen direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Na njihovi kliniki so se na razmere, ki jih narekuje koronavirus SARS-CoV-2, začeli pospešeno pripravljati že pred več kot mesecem dni – takoj, ko so videli, kaj se dogaja na Kitajskem in kam je širjenje okužb vodilo v Italiji.

Ukrepi

»Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri,« je le eden od odzivov stroke na stališče WHO glede uporabe zaščitnih mask

V istem dnevu, ko je pri nas začel veljati ukrep obveznega nošenja zaščitnih mask, kadar gremo v trgovino ali katerikoli drug zaprt javni prostor, je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) na brifingu za novinarje odsvetovala splošno uporabo zaščitnih mask, češ da naj bi maske v času pandemije nosili le okuženi z novim koronavirusom oziroma bolniki s COVID-19. Po oceni predstavnika WHO Michaela Ryana ni pravih dokazov, da je nošenje maske lahko res učinkovito in koristno v smislu zaščite pred okužbo z novim koronavirusom. Takšen odziv je v času, ko preventivno nošenje maske svetujejo ali odrejajo skorajda povsod po svetu, najmanj nenavaden, če ne skrb vzbujajoč – predvsem pa poraja številne dileme.

Ukrepi

Kako je mogoče, da so v nekaterih domovih za starejše morali ukiniti celo kopanje varovancev?

Ne glede na spremenjene razmere, ki jih v celotni družbi narekuje epidemija novega koronavirusa, je povsem nedopustno, da bi maloštevilni zaposleni v domovih za starejše prihodnjih nekaj tednov izvajali samo nujne storitve za ohranjanje zdravja in življenja varovancev domov, je danes opozorila predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit Biserka Marolt Meden. Po njeni oceni namreč nove usmeritve, ki jih narekujejo nujni ukrepi za omejitev širjenja okužb, znižujejo standard telesne higiene, poenostavljajo obroke hrane in (vz)postavljajo nerealen standard glede osebja pri vseh varovancih, predvsem pa pri nepokretnih.

Ukrepi

V trgovino le še z zaščitno masko (ali ruto ali šalom, ki morata prekrivati nos in usta) in rokavicami

Minulo soboto se je v Sloveniji v sklopu premagovanja epidemije novega koronavirusa zgodila večplastna prelomnica. Pokazalo se je, da doslej sprejeti ukrepi preprosto ne učinkujejo več, ne glede na to, kako blizu enega od žarišč pandemije živimo Slovenci, in ne glede na to, v kolikšni meri se je epidemija že doslej razširila pri nas. Občutek nedotakljivosti in neranljivosti se je med posamezniki očitno tako okrepil, da so v soboto določena turistična središča skorajda dobesedno preplavili obiskovalci z različnih koncev Slovenije, pri čemer je bilo udejanjanje ukrepov za čim učinkovitejše in celovitejše obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 povsem onemogočeno – razen pri tistih, ki so preprosto ostali doma. V prihodnje ne bo več tako. V nedeljo so se razmere v glavnih turističnih krajih sicer umirile, drugod pa ne kaj dosti, zato je vlada na dopisni seji sprejela zaostritev prepovedi. Tako se od polnoči pa do konca epidemije lahko gibljemo le še znotraj občine, v kateri imamo stalno ali začasno prebivališče.