Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?
Agresivno oglaševanje prehranskih dopolnil vzbuja resne dileme in pomisleke. Tokrat smo se osredotočili na primer statinov, zdravil, ki pomagajo pri zmanjševanju tveganja za smrt zaradi srčno-žilnih obolenj. Na trgu so se namreč pojavili preparati, tako imenovani biostatini, oglaševani kot »medicinski pripomoček«, ki naj bi po naravni poti peljal do istega cilja kot zdravljenje s statini, torej do zniževanja vrednosti slabega holesterola in do zmanjševanja možnosti za pojav srčno-žilnega obolenja. Pa je to res? Kako daleč onkraj prizadevanj za zdravje gre lahko oglaševanje tovrstnih izdelkov, ki si smelo lasti zdravstvene trditve? Pomisleki pa se pojavljajo tudi pri zelo široko razprostranjenem predpisovanju statinov, zdravil za zmanjševanje tveganja za nastanek usodnih zapletov pri srčno-žilnih boleznih, ki naj bi jih preventivno jemali tudi zdravi odrasli. Simbolične fotografije: iStock; portret Matije Cevca: Diana Zajec; portret Borisa Horvata – Tihega: STA

»Obisk lekarne je danes primerljiv z obiskom supermarketa s prehranskimi dopolnili. Pri tem je morda še najbolj moteče, da farmacevti, ki naj bi skrbeli za to, da bolniki dobijo prava zdravila, propagirajo prehranska dopolnila,« opozarja prim. mag. Matija Cevc v imenu društva za zdravje srca in ožilja ter mreže nevladnih organizacij 25 X 25. Omenjeni združenji zaradi takšnega, kljub veljavni zakonodaji in regulativi nenadzorovanega dogajanja od odgovornih institucij pričakujeta ukrepanje, kajti, kot pravi Cevc: »Ljudje te pripravke kupujejo v dobri veri, da res učinkujejo – resnica pa je praviloma drugačna. Osebno vem za štiri ljudi, ki so jim pripravki za čiščenje jeter povzročili akutno odpoved jeter; da so sploh lahko preživeli, so potrebovali zdravljenje s transplantacijo.«

Zaradi vse pogostejših opozoril na račun agresivnega oglaševanja prehranskih dopolnil, ki vnaša zmedo v danes tako rekoč nepregledni nabor tovrstnih izdelkov in nemalokrat namerno zavaja potrošnike, sta mreža nevladnih organizacij 25 X 25 in društvo za zdravje srca na Lekarniško zbornico Slovenije naslovili poziv, »naj preveri stanje in ugotovi, ali je to, kar se danes dogaja v različnih lekarnah, sploh še etično in sprejemljivo. Lekarniška zbornica bi morala na tem področju odigrati ustrezno regulatorno funkcijo in tako zagotoviti, da bodo uporabniki dobili le tista prehranska dopolnila, ki si to ime sploh zaslužijo.«

Matija Cevc

Prim. mag. Matija Cevc, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana:

Obisk lekarne je danes primerljiv z obiskom supermarketa s prehranskimi dopolnili. Pri tem je morda še najbolj moteče, da farmacevti, ki naj bi skrbeli za to, da bolniki dobijo prava zdravila, propagirajo  prehranska dopolnila.

Lekarniška zbornica naj preveri stanje in ugotovi, ali je to, kar se danes dogaja v različnih lekarnah, sploh še etično in sprejemljivo.

Po drugi strani pa v vodstvu obeh združenj opozarjajo, da bi zdravstvena inšpekcija morala dosledneje preverjati, kaj vse se, ne glede na veljavno regulativo, pri nas še vedno prodaja kot prehransko dopolnilo. Zato omenjeni združenji v imenu svojega članstva pozivata »zdravstvene oblasti, naj preverijo predpise ter jih po potrebi dopolnijo oziroma spremenijo – predvsem pa poostrijo nadzor in morebitne zlorabe dosledno kaznujejo.«

Prehranska dopolnila
Ljudje prehranska dopolnila kupujejo v dobri veri, da ta res učinkujejo – a nujen je skrben razmislek, ki lahko pomaga preprečiti resne zaplete, saj ti pripravki niso neškodljivi.

 

Biostatinski maček v žaklju?

»Naj se omejim le na eno, meni po strokovni plati bolj poznano področje – na tako imenovane biostatine. Za biostatine veljajo preparati iz rdečega kvašenega riža, ki imajo zelo jasno določeno, kateri sev tak riž vsebuje – in v teh preparatih statini tudi v resnici so. Drugače pa je pri 'biostatinih', ki so se zdaj pojavili na trgu (s poimenovanjem biostatine med) in ki naj bi zniževali holesterol ter odpravljali motnje v presnovi maščob, v resnici pa živ krst ne ve, kaj zares vsebujejo. Proizvajalec, denimo, za ta 'medicinski pripomoček' zagotavlja, da zdravi hiperholesterolemijo, kar je v globokem nasprotju z zakonodajo, v kateri je zapisano, da tovrstni izdelki ne smejo vsebovati zdravstvenih trditev,« trdi prim. Cevc.

Prim. Matija Cevc:

Pri 'biostatinih', ki so se zdaj pojavili na trgu (s poimenovanjem biostatine med) in ki naj bi zniževali holesterol ter odpravljali motnje v presnovi maščob, v resnici živ krst ne ve, kaj zares vsebujejo.

Proizvajalec, denimo, za ta 'medicinski pripomoček' zagotavlja, da zdravi hiperholesterolemijo, kar je v globokem nasprotju z zakonodajo, v kateri je zapisano, da tovrstni izdelki ne smejo vsebovati zdravstvenih trditev.

Pri tem se predsednik društva za zdravje srca sklicuje tudi na veljavno ureditev, po kateri bi na vsakem prehranskem dopolnilu moralo biti jasno napisano, da gre za prehransko dopolnilo – »ta pripravek pa ne le, da tega napisa nima, ampak v njegovem opisu celo piše, da gre za medicinski pripomoček, kar je sploh nevzdržno. Očitno ti, ki promovirajo take izdelke, ne poznajo niti grobih osnov zakonodaje, ampak zgolj tržne ukane, kako prodajati tisto, kar je v principu in po strokovni literaturi bolj ali manj maček v žaklju.«

Nič drugače ni tudi pri različnih shujševalnih pripravkih ali, kot opozori primarij, pri pripravkih za čiščenje jeter, ki so po njegovem védenju pri nas štirim ljudem uničili jetra. Uživanje teh »neškodljivih« pripravkov je povzročilo akutno odpoved tega organa, v takem primeru je nadomestitev obolelega organa z novim edina možnost za rešitev življenja obolelemu.

»Neškodljivi« pripravki za čiščenje jeter lahko jetra uničijo

jetra

»Mislim, da je res skrajni čas, da se tudi na tem področju začne dosledno izvajati nadzor. Če tržni inšpektorji preverjajo, ali so v medu pesticidi in druge škodljive snovi, naj kontrolirajo tudi, ali je v prehranskih dopolnilih res vse tisto, kar proizvajalci trdijo, da je. V zadnjih letih smo namreč priča izrazitemu povečanju ponudbe prehranskih dopolnil – in številni preparati še vedno vsebujejo zdravstvene trditve, ki niso bile nikoli potrjene z raziskavami, čeprav veljavna zakonodaja za vsako zdravstveno trditev na izdelku – na primer: znižuje holesterol, shujšali boste v enem mesecu, izboljšuje imunski sistem ... – zahteva tudi dokaz zanjo,« opozarja Cevc.

Ob tem doda, da »za probiotike, denimo, velja, da je zgolj 30 odstotkov res verodostojnih – torej takšnih, kot proizvajalci na deklaraciji trdijo, da so. Trdno sem prepričan, da podobno velja tudi za vsa ostala prehranska dopolnila.« 

Polemično tudi o (pre)pogosto predpisovanih statinih

Pomisleki pa ne spremljajo le prehranskih dopolnil, pri katerih je sestava še vedno nemalokrat neopredeljena ali neopredeljiva, ampak tudi zdravila. Če so torej v konkretnem primeru kot prehranski dodatek izpostavljeni biostatini, poglejmo še statine, ki jih zdravniki predpisujejo kot primarno ali kot sekundarno preventivo. Statini pri ljudeh z aterosklerotičnim srčno-žilnim obolenjem zmanjšujejo tveganje za nastanek ali ponovitev zapletov in resnih obolenj – po drugi strani pa postaja vse pogostejše predpisovanje teh zdravil za preventivno uporabo, kar povzroča resne pomisleke in polemike.

Poleg tega danes statinov in njihovega delovanja ne povezujejo (več) le s prednostmi na račun zniževanja slabega (LDL) holesterola, ampak tudi z zatajevanimi neželenimi učinki, ki so pogosto pogojeni z velikostjo predpisanega odmerka. Med najpogostejšimi neželenimi učinki je mialgija (bolečine v mišicah), sledijo gastrointestinalne težave, glavobol, občasno tudi hepatopatija (obolenje jeter), lahko se poveča tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni, kar velja zlasti pri intenzivnem zdravljenju in pri bolnikih z metabolnim sindromom.

Razmislek vzbuja podatek, da je pri jemanju statinov delež predčasne prekinitve zdravljenja zelo visok. Raziskave, v katerih so proučevali razloge za usihajočo zavzetost in slabo vztrajanje pri zdravljenju s statini, med glavnimi razlogi za opustitev terapije opozarjajo na neželene učinke, med katerimi izstopajo predvsem bolečine v mišicah, občutek utrujenosti, kognitivne motnje in motnje spomina.

Po drugi strani pa klinične raziskave, na katere se opirajo tudi strokovne smernice in priporočila, kažejo na dokaj nizek delež neželenih učinkov med zdravljenjem s statini. 

Farmacija
In kakšno je mnenje lekarniške stroke?

Po prepričanju magistre farmacije Nataše Faganeli, ki se je z razčlenjevanjem argumentov za in proti tako široki uporabi statinov ukvarjala v Lekarništvu, strokovni publikaciji lekarniške zbornice, je vzroke mogoče iskati tudi v situ, iz katerega pridejo na dan »izbrani podatki«.

Po oceni magistre farmacije je razlogov več: »Iz kliničnih raziskav, ki jih podpira industrija, je praviloma izključen pomemben delež bolnikov s komorbiditetami (ledvična in jetrna bolezen, mišična vnetna bolezen); prerandomizacija raziskave, iz katere pa so vnaprej izločeni bolniki, ki ne prenašajo statinov; visok delež bolnikov, ki so med raziskavo opustili zdravljenje; pomanjkljivo podajanje rezultatov o neželenih učinkih«.

Magistra farmacije se ob tem predvsem sprašuje, kako je mogoče, da smernice v sklopu primarne preventive sploh ne vključujejo možnosti, da bi pred začetkom zdravljenja s statini znižanje slabega holesterola poskušali doseči s spremembo življenjskega sloga – z rednim gibanjem, s pestro, uravnoteženo prehrano, z izogibanjem kajenju in pretiranemu uživanju alkohola ter z obvladovanjem stresa. Zato Faganelijeva ugotavlja: »Verjetno je res bistveno lažje predpisati in nato uporabljati zdravilo, kot p se prilagoditi in vztrajati pri zdravem načinu življenja. Vprašanje pa je, ali je dolgoročno to tudi najbolje.«

Matija Cevc | Problematično trženje prehranskih dopolnil – primer: biostatini

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



»Čudežna povrnitev sluha« – škodljivi in lažnivi oglasi ponovno v poštnih nabiralnikih

Boris Horvat – Tihi

Na zavajajoče in škodljivo oglaševanje ter na preslabo zaščitenost potrošnikov pred tovrstnim nasiljem ponovno opozarja tudi Boris Horvat – Tihi, predsednik odbora naglušnih pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. 

Poštni nabiralniki po Sloveniji se namreč, kot pravi, spet polnijo »s hudo zavajajočimi reklamnimi letaki neznanega podjetja, kjer med drugim piše: 'Junaki vrnili sluh tisočim ljudem', 'Skupina znanstvenikov je razvila tehnologijo, ki 100% pomaga vrniti slušne sposobnosti, brez raziskav, pregledov in receptov', 'Želimo, da bi naše odkritje rešilo več milijonov gluhih', 'Inteligentni ojačevalec zvoka ima poseben mikročip, ki samodejno povrne slušne sposobnosti' ... – in še kup lažnivih, zavajajočih in škodljivih navedb je zapisano v tem razvpitem reklamnem letaku. Nič od tega ne drži, niti ena navedba ni resnična in preverjena, vse je navadna laž in zavajanje točno določene ciljne skupine,« opozarja predsednik odbora naglušnih.

Horvat priznava, da bi ob tako odločnem zagotavljanju čudežnega ozdravljenja nevidne invalidnosti tak izdelek kupil tudi sam, vendar ne danes, ampak »pred mnogimi leti, ko sem se začel spopadati z izgubo sluha, kajti v tem najbolj travmatičnem obdobju človek resnično poskusi vse, da bi čudežno ozdravel oziroma ponovno slišal«. 

Jasno mu je, da se tega zelo dobro zavedajo tudi taki prevaranti, ki z agresivnim marketingom iščejo naivne žrtve v vedno večjem bazenu potencialnih uporabnikov. »Število oseb z izgubo sluha vztrajno narašča, še zlasti zaradi podaljševanja starostnega obdobja, v katerem se že vsaka druga oseba spopada z izgubo sluha – in med približno 200.000 ljudmi s takimi težavami se zagotovo najde kar precej naivnih kupcev ... Žal bodo vsi naivno upajoči naročniki razočarani, ker teh čudežnih učinkov ni in jih nikoli ne bo, kar nenazadnje potrjuje tudi uradna medicina. Vsak tak nakup je le proč vržen denar – denar, ki polni malhe prevarantov iz nekih daljnih eksotičnih držav in jim zato tudi naša država ne zna in ne zmore preprečiti te kriminalne dejavnosti. Nekaj malega dobička pa očitno vendarle kapne tudi domačim podjetjem v državni lasti, ki pri teh čudnih poslih sodelujejo, tako ali drugače.«

Po prepričanju Borisa Horvata je pravilna rehabilitacija oseb z izgubo sluha »preveč občutljiva zadeva, da bi lahko dovolili kovanje dobička na ta račun – zato bi se resnično spodobilo, da bi se celotna družba in tudi država maksimalno potrudili, da bi bilo takšnega javno reklamiranega izkoriščanja in zavajanja ljudi čim manj.« 

Sluh

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.