Najbolj brano

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Bolezni dihal

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.

Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Rehabilitacija in socialna varnost

Vnetje srca, srčni infarkt, kardiogeni šok, pljučna embolija, globoka venska tromboza, možganska krvavitev, kap, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, ledvična odpoved so posledice bolezni COVID. In kako je z rehabilitacijo?

Vnetje srca. Srčni infarkt. Kardiogeni šok. Pljučna embolija. Globoka venska tromboza. Možganska krvavitev. Možganska kap. Sindrom akutne dihalne stiske. Sepsa. Akutna ledvična odpoved. Kognitivne motnje. Ponovno učenje osnovnih veščin za življenje, vključno s hojo. To so le nekatere od posledic bolezni COVID, ki posameznika lahko spremljajo še dolgo po sicer že preboleli bolezni, z veliko intenzivnostjo in izrazitim pečatom na zdravju, ki ne le, da upočasni okrevanje, ampak nemalokrat zahteva tudi ponovno zdravljenje v bolnišnici – zaradi dodatnih zapletov, ki so lahko usodni. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da bi bilo težkih zgodb in tragičnih izkušenj bistveno manj, če bi zaščita pred okužbo v tem obdobju, ko se pandemija še ne poslavlja, postala samoumevni sestavni del življenja vsakogar od nas; upoštevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužbe, je (v primerjavi s prebolevanjem te resne bolezni) bistveno preprostejši in manj invazivni preventivni vzvod.

Varnost in kakovost

Zakaj ivermektin, ki zaradi nepravilnega jemanja povzroča vse več zastrupitev, ni čudežno zdravilo za zdravljenje bolezni COVID?

Vsa zdravila in cepiva, ki so registrirana, morajo na poti do dovoljenja za uporabo, ki je zagotovilo za njihovo kakovost, varnost in učinkovitost, zadostiti izjemno strogim pogojem. Toda tudi potem, ko so odobrena, ostaja jasno, da ima vsako od zdravil in tudi sleherno cepivo ne le številne dobrobiti, ki lahko rešijo življenje, ampak tudi stranske učinke, ki sicer niso pogosti, včasih, sicer zelo redko, pa so lahko tudi usodni. Nobeno zdravilo ni izjema. To velja tudi za, denimo, aspirin, ki se zdi tako poznan in že tako dolgo uporabljan, da danes vanj podvomijo le redki posamezniki – najpogosteje tisti, ki zdravila ne prenašajo. Po drugi strani pa je dokazano, da samo v Angliji jemanje aspirina in drugih protivnetnih zdravil vsako leto v povprečju povzroči kar 3000 smrti – in istočasno več 100.000 posameznikov obvaruje pred, na primer, možgansko kapjo ali nenadnimi srčno-žilnimi dogodki.

Ukrepi

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Med pogovorom na ministrstvu se je zdelo, kot da ne bi šlo za bolnike, pred katerimi je brez CAR-T terapije morda le še pol leta življenja«

»Občutek imam, da so predstavniki ministrstva za zdravje, ki sem jim danes predstavil nujnost uvedbe zdravljenja s CAR-T celicami in takojšnjega nakupa lastne naprave za pridobivanje teh celic, zelo oddaljeni od realne situacije v bolnišnicah. Pogovor je namreč tekel tako, kot da ne bi šlo za ljudi. Za življenja. In o tem se je zelo težko pogovarjati z nekom, ki ne dela z bolniki, saj preprosto ne razume. Ne čuti. Ne more se vživeti v položaj bolnikov, ki čakajo na to zdravljenje, vedoč, da imajo brez CAR-T terapije pred seboj morda le še pol leta življenja – torej ne morejo čakati na zdravljenje še eno leto, ker tega časa nimajo več!« je po današnjem sestanku na resornem ministrstvu za Zdravstveniportal.si povedal prof. dr. Samo Zver, zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo.

Bolezni dihal

Tuberkuloza je še vedno tu, med nami. Kako ustaviti njeno širjenje?

Tuberkuloza je bolezen pljuč, za katero danes slišimo redko – a je še vedno (poleg malarije in aidsa) ena od najusodnejših nalezljivih bolezni, za katero na globalni ravni sleherni dan zboli približno 28.000 ljudi, skoraj 4000 pa jih vsak dan umre zaradi zapletov pri prebolevanju tega obolenja, poznanega tudi kot sušica ali jetika. V Sloveniji je danes število obolelih za tuberkulozo majhno, tudi ali predvsem po zaslugi resnično dobre dostopnosti do zdravljenja in dobrega nadzora nad boleznijo.

Etika

Aktualna čivkarska »afera« prof. dr. Brigite Skela Savič – od pozivanja k petkovemu protestu do zahteve po popolni zapori države

Čeprav je težko verjeti, je stanje, ki ga v zadnjem obdobju povzroča pospešeno širjenje okužb z delta različico novega koronavirusa, pri nas slabše kot pred letom dni, ko še ni bilo na voljo zaščite, ki človeka obvaruje pred najtežjimi zapleti bolezni COVID. Zaprtja družbe trenutno (še) ni, razmere so nepredvidljive, jasno pa je, da ob tako pospešenem kroženju virusa absolutno velja upoštevati prav vse priporočene zaščitne ukrepe – da se ne okužimo in da okužbe ne prenašamo naprej, kajti le tako bo mogoče čim prej ustaviti kalvarijo v enotah intenzivne terapije, preprečiti pospešeno ugašanje življenj zaradi akutnih zapletov po okužbi s SARS-CoV-2 in tudi vsem drugim bolnikom, ki potrebujejo celovito in pravočasno obravnavo, omogočiti dostop do zdravstvenega varstva, ki je že vse predolgo močno okrnjen, pogojen s pomanjkanjem strokovnega kadra in mankom logističnih zmogljivosti. V teh okoliščinah je tvit oziroma čivk vidne predstavnice zdravstvene nege, strokovnjakinje na področju menedžmenta, raziskovalke in predavateljice na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin ter članice združenja za dostojno starost Srebrna nit prof. dr. Brigite Skela Savič, ki se je leta 2018 tudi politično angažirala v stranki SD, močno odmeval. Predvsem v negativnem smislu.

Transplantacije

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

V sklopu Slovenija-transplanta so lani pomagali številnim bolnikom, pri katerih je presaditev organa pomenila zadnjo možnost zdravljenja, s katerim so obolelemu ne le rešili življenje, ampak mu ga dobesedno na novo podarili. Izvedli so 114 transplantacij, med katerimi je bilo 47 presaditev ledvic; ta poseg je izvedljiv le, če je zagotovljena visoka tkivna skladnost med darovano ledvico in organizmom prejemnika. Dilem na tem področju medicine je veliko. Prej in potem. Tudi ali predvsem zdaj, v času epidemije.

Cepljenje

COVID-19: cepiti se ali ne cepiti se, to je zdaj vprašanje

»Tveganje za pojav resnih stranskih učinkov po cepljenju je bistveno manjše od tveganja za nastanek usodnih zapletov med prebolevanjem bolezni COVID.« To je osnovni postulat, na katerem pri zagovarjanju zaščite s cepljenjem temelji skrb za javno zdravje – in cepljenje je najverjetneje edina možna pot, po kateri se bo treba odpraviti, da se bo sodobna civilizacija lahko iztrgala iz primeža aktualne pandemije. Da COVID ni primerljiv z gripo, je jasno vsakemu laiku – tako kot to, da ni politika tista, ki bo presegla zdajšnje stanje, ampak bomo morali to doseči sami. Vsak posebej in vsi skupaj. Seveda pa je razumljivo, da se porajajo tudi dvomi. Pa za to ni kriva le slaba komunikacija, ampak tudi preveč pogosto pojavljajoči se redki neželeni učinki, ki se končajo s smrtjo.

Preventiva

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo zadnji val zaradi slabe precepljenosti zahteval velik davek

»Epidemija je verjetno blizu konca,« ugotavlja specialist mikrobiologije in imunologije prof. dr. Alojz Ihan, a istočasno opozarja, da bo aktualni in najverjetneje tudi zadnji val, ki ga usmerja doslej najkužnejša različica SARS-CoV-2, zaradi nizke precepljenosti zahteval velik davek. Ta se ne bo odražal le v povečanem bolezenskem bremenu in zapolnjenih bolnišničnih oddelkih ter enotah za intenzivno terapijo, namenjenih zdravljenju bolnikov z zapleti pri prebolevanju posledic okužbe s koronavirusom, ampak tudi nasploh v razmerah v družbi. Kako bolezensko breme, ki lahko odmeva še dolgo po preboleli bolezni (tako imenovani dolgi COVID), v čim večji meri preprečiti, je znano; kako dosledno bo to védenje uporabljano v praksi, pa je mogoče le predvidevati.

Zdrava izbira

Vpliv prehranskih vlaknin na zdravje so poznali že v antični Grčiji, vendar še danes kar 90 odstotkov Slovencev zaužije premalo hrane, ki lahko prepreči nastanek diabetesa, raka ali srčno-žilnih obolenj

Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.

Prehranska dopolnila

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.

Pediatrija

Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike: »To delo je zagotovo svojevrsten izziv, o tem ni dvoma – ne želim pa si, da bi postalo navdih za kakršenkoli literarni izdelek«

Dobri trije meseci so minili od tedaj, ko je dr. Marko Pokorn, ki je pred tem četrt stoletja kot specialist pediatrije in infektologije skrbel za bolne otroke v sklopu Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dokaj nepričakovano vstopil še v menedžerske vode in prevzel vodenje Pediatrične klinike. Kaj strokovni direktor osrednje slovenske terciarne otroške klinike o izzivih na področju pediatrije pove ob koncu leta, ko je čas za inventuro in za pogled naprej? Kakšno sporočilo, denimo, prinaša ponovni pojav ošpic, kakšne bodo po njegovi oceni posledice naraščajočega vala nasprotovanja cepljenju in kako je z izzivi, ki jih narekujejo pomanjkanje strokovnega kadra in logistični kratki stiki, ki jim v zdravstveni sferi ni videti konca? Več o tem v video intervjuju.

Ukrepi

Dr. Erik Brecelj: »Zdravniki smo popolni klovni, ki garamo, da si primitivci – ne morem jih imenovati drugače – kupujejo jahte, vse to pa se dogaja s podporo politike«

»Kraje in kriminalna dejanja v zdravstvu, onemogočanje zdravnikov in drugi škandali so posledica trgovanja z uslugami med ljudmi na najodgovornejših mestih; gre za klientelizem s podporo politične večine.« S temi in tudi bistveno ostrejšimi ter bolj določnimi besedami se je minuli teden enajsterica zdravnikov, ki se ne bojijo reči bobu bob, javno izpostavila in (kot že ničkolikokrat poprej) opozorila, da so takojšnje spremembe v sistemu nujne, če naj ta še naprej deluje v dobro bolnikov. Njihove besede še vedno odzvanjajo. Različno. Pojavljajo se ocene, po katerih naj bi svarila zdravnikov poganjala vodo na mlin zgolj določeni politični opciji, a resnih razlogov za takšne medklice ni. To med drugim dokazuje razčlemba dogajanja v zdravstvu, v kateri dr. Erik Brecelj argumentirano trdi, da se politika vedno okorišča na račun zdravstva, ne glede na barve, v katere se odene – in da »prenekatera jahta pluje po Jadranu prav po zaslugi koruptivnih dogajanj, povezanih z onkološkim inštitutom, marsikatera pa še bo«.

Ukrepi

»Ljudje se bodo nevarnosti novega koronavirusa začeli zavedati šele, ko bo čez deset do 14 dni umrlo po pet ljudi na dan, čez štiri tedne pa 20 do 40 ljudi na dan – toda takrat bo prepozno!« opozarja zdravnik Darko Siuka

Sliko, ki jo v Italiji pušča za seboj nezadržno širjenje novega koronavirusa oziroma zbolevanje za COVID-19, je mogoče opisati z eno samo besedo: tragedija. Ta je ugasnila več kot 4000 življenj. Če se človek ozre v dogajanje v Lombardiji, kjer iz Bergama vojska umrle odvaža s tovornjaki (v sredo ponoči s kar 72-imi) na upepeljevanje v druge krematorije, ker so njihovi prezasedeni, je odveč vsaka beseda, šteje samo dosledno (samo)zaščitno ukrepanje. Pri nas epidemija ni dosegla takšnih razsežnosti kot v Italiji, vendar zdravniki, vsi po vrsti, napovedujejo, da bodo najverjetneje že prihodnji teden številke o testiranih in obolelih, ki jih objavljamo iz dneva v dan, ušle iz dosedanjih okvirov obvladljivosti in privedle v situacijo, ki si je v resnici ne želimo izkusiti. Zato je tako pomembno, da prav vsak med nami upošteva navodila o izogibanju možnostim, da bi bodisi dobil bodisi prenesel okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2.

Organizacija

Zakaj medicinske sestre odhajajo in zakaj neurejene razmere v zdravstveni negi predstavljajo kockanje z življenji – odprto pismo Klemena Markeša

Pomanjkanje negovalnega kadra je že desetletja pripoznano kot ena izmed pomembnejših ahilovih pet slovenskega zdravstva, zlasti v tistih vejah medicine, kjer so medicinske sestre leta in desetletja izpostavljene najtežjim delovnim pogojem, delo pa opravljajo za plačilo, ki le še dodatno potrjuje podcenjenost te profesije. Pandemija COVID je razmere, ki bi jih v našem zdravstvu morali že davno sanirati, le še dodatno razgalila. Medicinske sestre, zlasti tiste s srednješolsko izobrazbo, odhajajo še bolj pospešeno kot prej, kajti delo v tako izjemnih razmerah, kot jih narekuje zaščita pred okužbo z novim koronavirusom v enotah intenzivne terapije, je izčrpavajoče in ogrožujoče.

Duševno zdravje

»Ne vemo, kdaj je prijatelja ujela depresija – vemo pa, da mu nismo pomagali, ker tega nismo znali,« priznavajo prijatelji pokojnega, ki se je v stiski, nemoči in brez ustrezne pomoči zlomil pod težo življenja

Ničesar niso slutili, v njihovih očeh je bil do zadnjega trenutka tak, kot vedno: živel je tako rekoč popolno življenje, vedno je bil dobrovoljen, nasmejan, aktiven, ukvarjal se je s športom, potoval ... »Bi lahko opazili, da je bil naš prijatelj v resnici v stiski, da se je spremenil?« se prijatelji pokojnega sprašujejo še danes – istočasno pa se zavedajo, da so preprosto imeli premalo znanja o depresiji: »Ne vemo, kdaj je našega prijatelja ujela depresija – vemo pa, da mu nismo pomagali, ker tega nismo znali. Preslišali smo mimogrede izrečene besede, ki bi jih danes, ko smo se na tako krut način srečali z depresijo in njenimi posledicami, morda znali prepoznati in pravočasno pomagati ...«. Bil je topel novembrski dan, obsijan s soncem, ko so izgubili prijatelja, ki se je zlomil pod težo življenja.