Najbolj brano

Varnost in kakovost

»Sistem mora biti usmerjen k bolniku – in ne, da mora ta 'bezljati' po sistemu, da sploh dobi ustrezno obravnavo. To želimo spremeniti!«

Ustanovitev krovne Zveze organizacij pacientov Slovenije (ZOPS) je prelomno dejanje civilne družbe, saj bo okrepitev glasu pacientov v prihodnje omogočila, da bo ta tudi pri nas postal odločnejši in bolj spoštovan, predvsem pa nepreslišan in posledično tudi pogosteje in dosledneje upoštevan na vseh ravneh delovanja zdravstvenega sistema. Med ustanovnimi članicami je trenutno 26 društev in združenj bolnikov, ki so za predsednico ZOPS soglasno izvolili Štefanijo L. Zlobec, sicer predsednico združenja za pomoč pri demenci Spominčica – Alzheimer Slovenija. Krovna zveza ima jasno vizijo; zagotoviti želijo zakonodajne okvire, ki bodo tudi v resnici, ne le na papirju, omogočili (so)delovanje pacientov pri kreiranju odločitev, pomembnih za čim bolj nemoteno izvajanje zdravstveno-varstvene in socialne dejavnosti ter za ažurno, kakovostno, varno in celostno obravnavo obolelih.

Respiratorne okužbe, gripa

Respiratorni sincicijski virus, ki je že zdaj v polnem razmahu, lahko pri dojenčku v trenutku povzroči dihalno stisko, ki je lahko tudi usodna – po prepoznavi simptomov je treba nemudoma poiskati strokovno pomoč

Če novorojenček ali dojenček, tudi če nima povišane telesne temperature, začne težko, hitro, sunkovito dihati, če postane zelo umirjen oziroma večino časa spi, če poje oziroma popije zelo malo, ga je treba takoj odpeljati k zdravniku. Ne glede na čas, tudi sredi noči. Omenjeni znaki se namreč lahko pojavijo po okužbi z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) – takrat, ko se manj nevarno vnetje z zgornjih dihalnih poti (to se kaže kot kihanje, smrkanje, telesna temperatura je povišana) spusti na spodnje dihalne poti, kar pri otroku lahko v trenutku povzroči dihalno stisko, lahko pride tudi od odpovedi dihanja. Zato je tako zelo nujno takojšnje ukrepanje in zdravljenje v bolnišnici, kjer otroku pomagajo pri dihanju, včasih tudi z mehansko ventilacijo.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Kožne bolezni

»Če bi pravočasno prepoznali bolnike z luskavico, pri katerih je ogroženost za pojav psoriatičnega artritisa zelo velika, bi nastanek te kronične vnetne revmatične bolezni verjetno lahko odložili ali celo preprečili«

Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki pri večini obolelih poteka v blagi obliki; spremembe na koži so lokalne, majhne, praviloma neopazne in jih je mogoče sanirati z uporabo mazil, krem ali losjonov, ki jih obolelemu predpiše osebni zdravnik. Povsem drugačna pa je zgodba pri težjih oblikah; te so danes sicer dobro obvladljive in ozdravljive, seveda pa mora biti diagnoza postavljena pravočasno. Posledično ukrepanje ter zdravljenje, ki se odvija pod okriljem dermatologa ali revmatologa, mora biti usmerjeno v umiritev bolezenskih znakov ter v preprečitev gradacije drugih težav, ki jih v organizmu lahko sproži nezdravljena luskavica.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.

Bolezni dihal

Pljučna hipertenzija: ko postane hoja po stopnicah misija nemogoče

Prenekaterega otroka ali mladostnika se vse prehitro in boleče nekritično primejo oznake, češ da je preveč len ali predebel, da bi bil kos aktivnostim, ki jih njegovi vrstniki opravijo z lahkoto. Kljub napredku, ki ga je dosegla medicina, je namreč misel na pljučno hipertenzijo še vedno na vrsti med zadnjimi – pa ne le v laični javnosti, ampak tudi v strokovnih krogih, tudi med osebnimi zdravniki, kajti simptomi te bolezni so enaki kot pri številnih drugih, pogostejših boleznih. Zato je pot do diagnoze pri pljučni hipertenziji še vedno vse predolga, po drugi strani pa je zaradi povišanega krvnega tlaka v pljučnem žilju bolnikovo srce vedno bolj obremenjeno. Zgodnja postavitev diagnoze je dobesedno vitalnega pomena. In čeprav znanost še ni odkrila zdravila za to bolezen, zdravljenje upočasni napredovanje te sicer usodne bolezni.

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver, Državljan Evrope 2021: »Čeprav vedno teže poskrbimo za nemoteno klinično delo, nam to še vedno uspeva – in to bo zadnje, kar bo, povedano po domače, 'crknilo'«

Prof. dr. Samo Zver. Zdravnik z veliko začetnico, ki pa v svojem bistvu ostaja preprost človek, neizmerno predan bolnikom in njihovi dobrobiti. Nikoli se ni bal spregovoriti resnice, tudi v času, ko so bili bolnike s krvnimi raki v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, katerega predstojnik je danes, primorani zdraviti v starih, nedopustno neustreznih prostorih, v katerih krhkega imunskega sistema obolelih ni ogrožala le bolezen, ampak tudi bolnišnično okolje, v katerem so bili izpostavljeni dodatnim okužbam. Vrstili so se projekti, v katerih je skupaj z bolniki in njihovimi združenji – pri tem je bilo vedno najglasnejše, najbolj ozaveščeno in najaktivnejše Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L – dosegal premike na področju zdravljenja, celostne obravnave in rehabilitacije v tistih spregledanih segmentih, kjer obstoječi sistem tega ni zagotovil. Bodisi zato, ker ni bilo dovolj denarja, bodisi zaradi tega, ker za to nikoli ni bilo dovolj politične volje.

Rak

Ker četrtino primerov raka na modih oziroma raka testisov pri nas odkrijejo šele v napredovali fazi, društvo OnkoMan v sklopu meseca movembra moške še dodatno spodbuja k rednemu samopregledovanju

November je zdaj že tako rekoč tradicionalno posvečen skrbi za zdravje moških; v tem mesecu, tako imenovanem movembru, se vrstijo pozivi k čim boljši ozaveščenosti, preventivi in zgodnji prepoznavi bolezenskih znakov, ki jih moški še vedno vse prepogosto prezrejo in se ne odločijo za (pravočasni) posvet z osebnim zdravnikom in za nadaljnje ukrepanje, ki bi jim lahko prihranilo prenekatero grenko izkušnjo pri prebolevanju katerega od resnih rakavih obolenj. Tudi zato je letos mesec movember posvečen ozaveščanju o raku mod oziroma raku testisov.

Transplantacije

»V zadnjem letu smo pri transplantaciji ledvic dosegli zgodbo o uspehu: v primerjavi z letom 2019 smo močno presegli število presaditev in pomagali predvsem mlajšim, ki so bili tudi pet let na čakalnem seznamu«

V sklopu Slovenija-transplanta so lani pomagali številnim bolnikom, pri katerih je presaditev organa pomenila zadnjo možnost zdravljenja, s katerim so obolelemu ne le rešili življenje, ampak mu ga dobesedno na novo podarili. Izvedli so 114 transplantacij, med katerimi je bilo 47 presaditev ledvic; ta poseg je izvedljiv le, če je zagotovljena visoka tkivna skladnost med darovano ledvico in organizmom prejemnika. Dilem na tem področju medicine je veliko. Prej in potem. Tudi ali predvsem zdaj, v času epidemije.

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Hodnik, na katerem čakajo naši pacienti, je kot železniški prehod brez zapornic«

Na Kliničnem oddelku za hematologijo so naredili preprost, a nadvse poveden izračun: če bolnik med ambulantnim pregledom ali med zdravljenjem v dnevni bolnišnici v prostorih poliklinike ljubljanskega UKC dobi virusno okužbo, bo zdravljenje te okužbe stalo približno 3000 evrov. Če bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, kar se pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom lahko zgodi zelo hitro, bo strošek bistveno višji, znašal bo približno 8500 evrov. Toda epilog zapletov, ki jim botrujejo neustrezni prostori, kjer v veliki gneči sedijo skupaj bolni in zdravi, grožnja z okužbami pa v neustreznih, slabo zračenih prostorih nenehno visi nad obolelimi, je lahko še resnejši.

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Hematologija

Preprosta laboratorijska preiskava lahko pri zgodnji diagnostiki krvnega raka dobesedno reši življenje – če zaznate simptome, ne oklevajte z odhodom k osebnemu zdravniku!

Leta 2019 je krvni rak samo v Evropi povzročil 154.000 smrti. Po ocenah, objavljenih v strokovni publikaciji The Lancet Haematology, ekonomsko breme vseh krvnih bolezni, malignih in nemalignih, na stari celini letno znaša približno 23 milijard evrov. Tako je bilo pred epidemijo COVID. Zdaj je drugače – številke glede obolevnosti so se spremenile, incidenca teh težkih bolezni se je navidezno zmanjšala, a v resnici zbolevnost ni nič manjša kot pred COVID obdobjem. Problem je, ker mnogi kljub temu, da zaznajo resne spremembe v svojem počutju, oklevajo z obiskom pri osebnem zdravniku (marsikdaj jim ga tudi, resnici na ljubo, sploh ne uspe priklicati) in čakajo, da bi se razmere, ki že poldrugo leto krnijo delovanje zdravstva, izboljšale. V tem času pa jim zdravje polzi iz rok ...

Zobozdravstvo

Kako priti do ortodonta v manj kot treh letih?

Eden glavnih problemov slovenskega zdravstva so nedopustno dolge čakalne dobe. Ta težava se je v zadnjem letu, na račun epidemije COVID in posledično spremenjenega delovanja v zdravstvu, izrazito povečala, čeprav celovitih uradnih podatkov o podaljšanju čakalnih dob (še) ni. Težave, ki vznikajo v času epidemije, bodo svojo težo pokazale šele čez čas – aktualni pa ostajajo tudi stari problemi, povezani s skrbjo za zdravje otrok in mladostnikov, med katerimi zagotovo izstopa ortodontsko zdravljenje, na katerega je treba čakati tudi več let.

Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Čakalne dobe

»Ko dobite diagnozo rak trebušne slinavke, celotno dokumentacijo pošljite na onkološki inštitut. Bodite uporni, vztrajajte – kajti to je vaša pravica!«

Rak trebušne slinavke je diagnoza z eno izmed najmanj obetavnih prognoz, zato je v zadnjih letih združenje Europacolon poskušalo prodreti v vse pore slovenske družbe – da bi znaki, po katerih je to bolezen mogoče prepoznati tako zgodaj, da je zdravljenje še lahko učinkovito, postali čim bolj prepoznavni, nasploh med ljudmi pa tudi v strokovnih, zdravstveno-medicinskih krogih. Ivka Glas, predsednica združenja, ki zagotavlja vsestransko pomoč bolnikom z raki prebavil, je s sodelavci pomagala orati ledino na tem področju; pa ne le to, z aktivnim angažmajem so v obdobju pandemije priskočili na pomoč prenekateremu obolelemu in njegovim svojcem, da ti ne bi postali del »kolateralne škode« obdobja COVID-19. Zgodb je veliko, tudi tragičnih. Eno od njih, ki bo, upajmo, kljub številnim sistemskim kratkim stikom vendarle v najkrajšem možnem času dobila dober epilog, predstavljamo tudi v tem članku.

Nevrodegenerativne bolezni

Nova era zdravljenja bolnikov z multiplo sklerozo – podrobneje o tem asist. Lina Savšek in prof. dr. Uroš Rot

Multipla skleroza. Védenje in zavedanje o tej bolezni se je pri marsikomu v niti ne tako zelo daljni preteklosti odslikalo v stanju obolelega, ki bo zaradi napredovanja tega neozdravljivega kroničnega vnetnega obolenja sčasoma vse bolj nemočen in bo prejkoslej potreboval konkretno pomoč pri hoji in vsakodnevnih opravilih. Zato, ker je multipla skleroza včasih povzročala hudo invalidnost. Danes ni več tako. Sodobni načini zdravljenja so usmerjeni v čim zgodnejši začetek zdravljenja z ustreznim in dovolj močnim zdravilom, saj je tako mogoče zaustaviti oziroma dolgoročno upočasniti sicer dokaj nepredvidljivi potek te bolezni, zlasti pri bolnikih s primarno in sekundarno napredujočo multiplo sklerozo. Navsezadnje pa tudi podatki, ki odražajo kakovost in uspešnost zdravljenja, potrjujejo, da je tak pristop bistveno učinkovitejši.

Rak

Rak pljuč – bolezen, zaradi katere še vedno umre več ljudi kot zaradi raka na prsih, na debelem črevesju in na prostati skupaj

Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.

Nevrodegenerativne bolezni

Multipla skleroza, bolezen tisočerih obrazov – in nove možnosti, ki spreminjajo paradigme zdravljenja

Vzrok za nastanek multiple skleroze, bolezni tisočerih obrazov, še vedno ni poznan. A kljub tej enigmi je danes na voljo veliko obetavnih možnosti za uspešno obvladovanje in upočasnitev napredovanja omenjene bolezni. Na Slovenskem imajo bolniki z multiplo sklerozo – teh je približno 3500 – na voljo vsa zdravila, ki so v uporabi tudi drugod po svetu, vključno z novostjo: možnostjo, da si pacienti biološko zdravilo aplicirajo sami, doma. Nove možnosti pomembno spreminjajo doslej ustaljene paradigme zdravljenja, v sistemu, ki je kadrovsko podhranjen, pa istočasno vznikajo nove težave in skrbi – tudi na račun pandemije, ki še vedno ni izzvenela.