Ukrepi

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Ukrepi

Pacienti si lahko oddahnejo: v Zdravstvenem domu Kranj je 19 od 24 zdravnikov že preklicalo odpovedi

Kot je znano, se je v Zdravstvenem domu (ZD) Kranj 24 zdravnikov splošne oziroma družinske medicine zaradi nevzdržnih delovnih razmer in preobremenjenosti z administrativnimi opravili odločilo za odpoved delovnega razmerja; odpovedi so »zamrznjene« do 15. septembra. Novica dneva pa je, da se je 19 zdravnikov že odločilo za umik odpovedi. Več o tem v video intervjuju z Lili Gantar Žura.

Starejši

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Podhranjenost

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »V Sloveniji je podhranjenost velik problem, tudi na račun zakoreninjenih dogem glede debelosti«

»V Sloveniji so dogme glede debelosti zelo zakoreninjene, saj debelost na splošno še vedno gledamo in ocenjujemo glede na indeks telesne mase, kar pa ni v redu, kajti človeka ne določajo kilogrami, ampak sestava njegovega telesa. In prav ta napačni zorni kot, ki se osredotoča na kilograme in indeks telesne mase, je lahko resen problem, če ga zdravnik uporablja bodisi pri bolnikih bodisi pri športnikih. Si predstavljate, da zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj vendarle začne hujšati? Tudi to se dogaja. Zato mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo področje oziroma strokovno znanje – in poiskati strokovnjake, ki njegovo znanje lahko nadgradijo,« opozarja doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki kot zdravnica dela na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, sicer pa je izjemna poznavalka tega področja, kar dokazuje tudi eden izmed njenih nazivov: mednarodni učitelj klinične prehrane.

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Podhranjenost

Vsak četrti pacient, ki pride v bolnišnico, je podhranjen, podobno je v domovih za starejše – ukrepanje je več kot nujno!

Med bolniki, ki pridejo na posvet, pregled ali po pomoč k osebnemu zdravniku, je kar do 15 odstotkov podhranjenih, pa tega ne vedo. V socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše je prevalenca podhranjenosti še večja, giblje se od 25 pa do 60 odstotkov, medtem ko pri bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, delež podhranjenih znaša od 35 do 65 odstotkov. V domovih za starejše je ta resni problem, ki lahko izrazito vpliva na izid zdravljenja, tabula rasa, tako rekoč neprepoznan, skrb vzbujajoče pa je tudi stanje v osnovnem zdravstvu, kjer zdravniki nimajo niti dovolj časa niti zadosti usmerjenega znanja za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Toda na obzorju so spodbudne spremembe.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.

Ukrepi

»V Sloveniji ustvarjamo invalide!« opozarja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v pogovoru o okoljskih in drugih prezrtih grožnjah za zdravje slovenstva, ki jih ilustrira z številnimi konkretnimi primeri

Zdravstveni in okoljski problemi so tesno prepleteni, zato bi v Sloveniji ukrepanje v smislu izboljšanja pogojev za zdravo življenje in bivanje moralo postati bistveno bolj usklajeno, kot je v resnici. Problemov je ogromno, pri odgovorih pa kaj hitro zmanjka manevrirnega prostora. Kako je mogoče, da pri nas ne priznavamo poklicnih bolezni, čeprav delodajalci z vztrajanjem pri neustreznih pogojih za delo ustvarjajo invalide? Zakaj se dopušča, da tovarne in podjetja tako rekoč sama ocenjujejo, da njihova dejavnost ne predstavlja tveganja in nevarnosti za zaposlene ali za bližnje prebivalce? Zakaj nimamo neodvisne institucije, ki ne bi podlegala pritiskom in bi brez dlake na jeziku povedala, kaj vse v tej slovenski zimzeleni zgodbi je v resnici bolj črno kot zeleno?

Prehranska dopolnila

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.