Varnost in kakovost

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Hugon Možina boleče nazorno o tem, kako in zakaj nam COVID tako zelo zelo spreminja življenje, danes, jutri in pojutrišnjem ...

Skoraj dva meseca sta minila od poziva najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za demenco prof. dr. Zvezdana Pirtoška k humanejšemu pristopu pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa, s čimer naj bi odgovorni celotno prebivalstvo nagovorili tako, da bi vsi povedano ne le slišali, ampak tudi sprejeli. Tako bi vsi skupaj učinkoviteje obvarovali zdravje in mnoga življenja najobčutljivejših posameznikov, med katerimi so tudi bolniki z demenco. Toda dogajanje v Sloveniji je v drugem valu epidemije narekovalo nastanek razmer, kakršnih si v septembru nihče ni mogel niti predstavljati, a te nam bodo močno spreminjale življenje – ne le danes, ampak tudi jutri in pojutrišnjem ... Podatki kažejo, da so se stiske oseb z demenco močno povečale; na račun osamljenosti se je verjetnost za upad kognitivnih funkcij povečala za približno 20 odstotkov, za kar 30 odstotkov večja pa je tudi verjetnost za razvoj katere od srčno-žilnih bolezni ali za možgansko kap.

Ukrepi

Kako med epidemijo umiriti cunami umrlih, kako bo zdravstvo po epidemiji kos cunamiju čakajočih na zdravljenje?

»Vse dosedanje vlade so z odlašanjem reševanja nevzdržnih razmer na področju dolgotrajne oskrbe sistemsko kršile pravice starejših, kar se je razvilo v strukturno zanemarjanje tega dela populacije. V času epidemije pa so dosedanje pomanjkljivosti v skrbi za starejše postale še izrazitejše, številke o umrlih v domovih starejših so zastrašujoče,« ob dnevu človekovih pravic opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja za dostojno starost Srebrna nit, ki je skupaj s direktorico Amnesty International (AI) Slovenija Natašo Posel ocenila, da so neustrezne priprave na drugi val epidemije v domovih za starejše marsikomu ogrozile pravico do zdravja in življenja.

Rak

Na račun epidemije nedopustni zastoji pri diagnosticiranju drugih bolezni, tudi krvnih rakov

Da bo epidemija novega koronavirusa, ki je povsem spremenila običajni ritem dela v zdravstvenih ustanovah, močno vplivala na vsa druga področja medicine, na pozno postavljanje diagnoz in posledično na zapoznele začetke zdravljenja številnih bolezni, ki prav tako lahko ogrozijo življenje obolelega, je boleče jasno. Čeprav bodo konkretni podatki znani šele čez čas, ovrednoteni pa najverjetneje šele čez nekaj let, pa so indici, ki opozarjajo tudi na takšne posledice epidemije, že zdaj izjemno zaskrbljujoči.

Preventiva

»COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči ... Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni«

»Če odmislimo, da smo lahko vsak trenutek pozitivni, kužni, stigmatizirani, če odmislimo, da nas lahko pobere nekaj let prej, da materialna prihodnost ni več predvidljiva, se v bistvu ni veliko spremenilo, saj je bilo tudi pred virusom popolnoma enako – z razliko, da smo živeli v fikciji neskončnega življenja, materialne gotovosti in iluzije, da obstajajo pošteni politiki, ki bodo upravljali državo po meri državljanov. COVID-19 nam je pravzaprav zgolj sesul iluzije, odprl oči, nalil čistega vina. Naša edina naloga je, da se znebimo strahu in končno spravimo ta prekleti virus na nivo drugih bolezni, prometnih nesreč, hribovskih, letalskih, morskih nezgod ... Življenje je pač smrtno nevarno z ali brez COVID-19,« je danes na družbenih omrežjih opozoril slovenski okoljevarstvenik, letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič.

Aids

»Testiranja spet ne izvajamo, zato se bojim, da se bodo epidemiološki podatki glede okužb s hiv poslabšali«

Da je bilo v tem letu (do vključno 20. novembra) pri nas na novo odkritih le 28 okužb s hiv, kar je manj kot katerokoli leto v zadnjem desetletju, se zdi spodbuden podatek – ne predstavlja pa realne slike. Anonimno in brezplačno testiranje, ki ga v praksi sicer še vedno spremljajo kratki stiki in tudi zadržki – čeprav gre za izjemno učinkovit in varen pristop, na podlagi katerega je mogoče pravočasno začeti z zdravljenjem in posledičnim preprečevanjem nadaljnjega prenosa okužb –, je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa namreč precej okrnjeno, posledice pa bo mogoče ovrednotiti šele čez čas.

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Ukrepi

Doc. dr. Aleš Rozman: »Od naše pameti ali nespameti je odvisno, kdaj bomo zaustavili širjenje virusa«

Neverjetno je, da je Slovenija ob vseh ukrepih, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, na globalni ravni med najmanj uspešnimi pri obvladovanju epidemije. Razlogi za to so nedvoumni, povzeti v najaktualnejšem rezimeju glavnih lokacij, kjer najpogosteje prihaja do prenosa okužbe: na delovnem mestu, na »neznani« lokaciji, ki se je nekdo s prepoznano okužbo »ne spomni« oziroma je ne prepozna, ter doma, med družinskimi člani oziroma člani skupnega gospodinjstva. Domovi za starejše so šele na četrtem mestu.

Kožne bolezni

Mnogi bolniki z luskavico ne vedo, da bi bili upravičeni do zdravljenja, ki pripomore h kar 90-odstotnemu izboljšanju kožnih sprememb

Psoriaza ali luskavica je kronično obolenje kože, ki sicer ni nalezljivo, vendar obolelega nemalokrat močno zaznamuje, zlasti v takih primerih, ko bolezen povzroči izrazite spremembe na koži na vidnih, izpostavljenih mestih. Marsikateri od psoriatičnih bolnikov tudi dandanes potrjuje, da je njegovo stanje še vedno povezano s stigmatizacijo, zato pušča odtis bodisi na njegovi psihi bodisi na okrnjeni samopodobi. Pa ne bi bilo treba, da je tako.

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.