Ukrepi

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Med medicinskimi sestrami in zdravniki sicer še vedno vre, zaradi sistemskih krivic, ki otežujejo njihovo delo, vendar se zdi, da se zadeve vendarle malce umirjajo. Tako je danes 11 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma zamrznilo za 1. maja napovedane odpovedi delovnega razmerja, s čimer bi sicer sledili 23 kolegom iz Zdravstvenega doma Kranj, ki se jim odpovedni rok izteče konec maja. Zakaj odločitev, da namero o odpovedi zamrznejo do 1. junija? Zato, ker so na resornem ministrstvu ugodili njihovi zahtevi po zmanjšanju preobremenitev – z zmanjšanjem najvišje še dopustne kvote pacientov na 1895 glavarinskih količnikov.

Hemofilija

Zdravljenje hemofilije danes in nekoč kot dan in noč

Večina hemofilikov se s to boleznijo že rodi, obolenje pa se lahko pojavi tudi kasneje v življenju, iz različnih razlogov. Tako kot pri številnih drugih obolenjih sta tudi pri hemofiliji ključnega pomena čim zgodnejša diagnoza in čimprejšnji začetek zdravljenja, sicer je umrljivost še vedno visoka. Vendar je dandanašnji na tem področju – v primerjavi z možnostmi za zdravljenje pred nekaj desetletji – medicina dosegla izjemen preboj.

Ukrepi

Od 32 dodatnih timov družinske medicine jih bo Ljubljana dobila pet, v Kranju, kjer je zaradi preobremenitev dalo odpoved 23 zdravnikov, pa jih bodo dobili tri

Da razmere v zdravstvu zahtevajo celovito in korenito ukrepanje, je jasno že dolga leta, vendar do bistvenih izboljšav ni prišlo, čakalne vrste pa se še naprej podaljšujejo. Minister za zdravje Aleš Šabeder je vodenje resornega ministrstva prevzel v obdobju kulminacije težav zlasti v osnovnem zdravstvu, ki najbolj očitno potrebuje revitalizacijo. Ukrepi so napovedani, iskanje rešitev se pospešeno nadaljuje. V tem kontekstu je upravni odbor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) na današnji seji sprejel sklep, ki naj bi zagotovil tako dolgo pričakovano okrepitev timov na primarni ravni.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Pravice pacientov

V domovih za starejše namestitev slušnega aparata stane en evro. Skrb ali srh vzbujajoči ukrep?

Da dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev in širše javnosti postaja nenadzorovani poligon za ustvarjanje dobičkov, je danes javno opozoril tudi Boris Horvat – Tihi, podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vodja odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje v sklopu zveze. V domovih za starejše so namreč začeli zaračunavati še eno storitev – namestitev slušnega aparata.

Ukrepi

Matej Beltram: »Stvari je treba postaviti na novo – in ne le še dodatno oživljati napol mrtvo truplo slovenskega zdravstva«

»Ureditev razmer v slovenskem zdravstvu je prevelik zalogaj za eno samo osebo. Toda če bo minister za zdravje Aleš Šabeder sprožil vsaj družbeni dialog o tem, kaj si v resnici želimo, bo naredil zelo veliko,« je prepričan mag. Matej Beltram, pronicljiv poznavalec in ocenjevalec razmer, v katerih deluje slovenski zdravstveni sistem, tudi zato, ker tako rekoč iz prve roke pozna vse ključne prvine tako slovenskega kot švicarskega zdravstva. Kakšna je torej prognoza za naše zdravstvo, o kateri je podrobneje spregovoril v intervjuju za zdravstveni portal?

Starejši

Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!

Pred slabimi tremi tedni smo opozorili na skrb vzbujajoče anomalije pri skrbi za varovance v domovih za starejše in v socialno-varstvenih zavodih, kjer morajo varovanci oziroma njihovi svojci doplačevati za storitve, označene kot »razkošje«, čeprav gre v resnici za povsem standardne storitve, ki niso nič več kot osnovna pomoč ali nega. Se je v času od javnega poziva društva Srebrna nit k takojšnjemu ukrepanju odgovornih kaj spremenilo? Ne dosti. Z dvotedenskim zamikom smo prejeli odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslan iz kabineta ministrice; odgovorne institucije, med njimi tudi omenjeno ministrstvo, smo namreč prosili za odziv na navedbe v odprtem pismu društva Srebrna nit, ki je pozvalo k takojšnji odpravi sramotnih razmer, ko je v domovih za starejše treba doplačevati za kopanje, povijanje nog, za nameščanje slušnega aparata ... Na ministrstvu za delo trdijo, da so se z združenjem na to temo sestali, medtem ko združenje dokazuje, da temu ni bilo tako. Pri tem pa ostaja jasno, da po taki poti in na tak način do rešitev, ki so nujne, ne bo prišlo pospešeno.

Zdrava izbira

Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.

Revolt

»Gospod predsednik vlade in gospod minister za zdravje, kako pa kaj zdravje otrok?«

Ali nameravate tudi pediatre prisiliti, da se bodo morali najprej odpovedati zdravljenju otrok – in s tem doseči, da bi jih lahko zdravili tako, kot si zaslužijo, so danes predsednika vlade Marjana Šarca in ministra za zdravje Aleša Šabedra v odprtem pismu vprašali pediatri, združeni v sekciji za primarno pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. Pediatri so zaskrbljeni, ker v času, ko so vsa prizadevanja usmerjena v intenzivno reševanje razmer v družinski medicini, problemi primarne pediatrije in šolske pediatrije, ki niso nič manjši kot v drugih specialnostih v osnovnem zdravstvu, ostajajo pozabljeni.

Ukrepi

Prihaja 16 mladih družinskih zdravnikov – pa tudi sistemski ukrepi, ki naj bi izboljšali razmere v osnovnem zdravstvu

Družinska medicina v Sloveniji kleca pod bremeni – in zdravniki na zdaj veljavno sistemsko ureditev, ki že dolgo ne sledi resničnim potrebam, niso več pripravljeni pristajati. Najbolj odmevna doslej je bila poteza večine splošnih in družinskih zdravnikov, ki delajo v sklopu zdravstvenega doma Kranj – v ponedeljek jih je kar 23 dalo odpoved; odpovedni rok se izteče konec maja. Iskanje rešitev – ne le za kranjsko območje, ampak za družinsko medicino v Slovenji nasploh – se v zadnjih dneh odvija pospešeno. Na ravni ministrstva so sprejeli nekaj konkretnih odločitev, ki vključujejo tudi popravljanje in dopolnjevanje splošnega dogovora za to leto, a tudi zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik ne ostaja križem rok. Zanimalo nas je, kako bodo odgovorni v sistem čim hitreje umestili 16 mladih zdravnikov, ki so specialistični izpit opravili v začetku tega tedna in lahko močno razbremenijo starejše kolege.