Ukrepi

Pediater Igor Dovnik apelira na vlado zaradi suma na korupcijsko tveganje pri ministrstvu za zdravje

Da je skrb za kakovost in varnost zdravstvenih storitev osnova, na kateri mora temeljiti dobra zdravstvena dejavnost, je jasno. Jasno je tudi, da zdravstvene ustanove, ki želijo imeti nedvoumen izkaz o svojem dobrem in uspešnem delovanju v dobro bolnikov, ki želijo biti konkurenčne in primerljive tako doma kot tudi onkraj naših meja, z udejanjanjem mednarodno priznanih prijemov in sistemov kakovosti, to dosežejo z mednarodno presojo kakovosti. Doslej je šlo za prostovoljno odločitev, po novem naj bi to postala obveza – vendar ne na podlagi sprememb zakonodaje, ampak kar z rokohitrsko umestitvijo tovrstne zahteve v dokument, ki določa vsakoletno porazdelitev finančnih sredstev za zdravstvo.

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč in enajsterica zdravnikov oporečnikov: »Ne nasedajte skupinam in posameznikom, ki poskušajo sejati dvom v smiselnost in učinkovitost zaščitnih ukrepov!«

Dvanajsterica zdravnikov oporečnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, se je danes javno odzvala na dezinformacije, ki se v zadnjih tednih v zvezi s pandemijo koronavirusa SARS-CoV-2 in priporočenimi zaščitnimi ukrepi pojavljajo predvsem na družbenih omrežjih, pa tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja. »S temi dezinformacijami poskušajo nekatere skupine in posamezniki sejati dvom v smiselnost in učinkovitost preventivnih ukrepov, ki jih javne zdravstvene službe izvajajo povsod v razvitem svetu,« opozarjajo Erik Brecelj, Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matej Beltram, Matija Krkovič, Matija Kališnik, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar, Samo Vesel in Andrej Vranič.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Ukrepi

»Dobro jutro, skuštrana Slovenija!« – pediater Igor Dovnik o večnem prelaganju krivde in odgovornosti za neurejene razmere v zdravstvu

Najmanj 20 let zdravništvo poziva odgovorne – predsednike države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in poslanskih skupin ter ministra za zdravje in generalnega direktorja ZZZS – k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. Toda, kot je v današnjem odprtem pismu, naslovljenem na omenjene odločevalce, opozoril Igor Dovnik, primarni pediater s koncesijo: »Interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo so vedno večji od želje, da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kakovostno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine.«

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ukrepi

Dr. Blaž Mrevlje: »Smo v času brezvladja in kot vidimo, člani in členi globoke države, ki v svojih krempljih držijo tudi zdravstvo, delajo vse, da se ponovno ne bi nič spremenilo«

Dr. Blaž Mrevlje, specialist interne medicine, je eden izmed najostrejših kritikov slovenskega zdravstvenega sistema oziroma okvirov, v katerih je zdravstvo primorano delovati. V zdajšnjih razmerah in razmerjih ne želi več delati v Sloveniji, sicer pa je klinično in raziskovalno delo doslej opravljal v UKC Ljubljana in na univerzitetnih klinikah na Poljskem, v Veliki Britaniji ter v Nemčiji. Skupaj s prof. dr. Markom Nočem je pred šestimi leti razkril, za koliko v Sloveniji preplačujemo žilne opornice – posledično so se cene znižale za približno petkrat. Ljubljanski UKC na ta račun vsako leto prihrani približno poltretji milijon evrov, a kljub temu je pred letom dni vložil tožbo proti Mrevljetu zaradi izjav v medijih, v katerih je spregovoril tudi o dogajanju v tem največjem medicinskem kolosu v Sloveniji.

Ukrepi

Triažna fizioterapija bolniku z bolečino v hrbtu, ki zdaj trpi v nedopustno dolgih čakalnih vrstah – storitev, ki jo dobi, pa je pogosto prepozna ali povsem neustrezna – omogoča takojšnjo, kakovostno in učinkovito pomoč

Bolečine v hrbtu so med glavnimi razlogi za (dolgotrajni) bolniški stalež pa tudi za prezgodnjo invalidsko upokojitev. In z bolečino, naj bo akutna ali (sčasoma) kronična, se sreča tako rekoč vsakdo. Kaj je narobe na strokovni ravni, da takšnega stanja ni mogoče pravočasno sanirati? Razlogi so znani: kadrovski manko med zdravniki družinske medicine, ki onemogoča celovito obravnavo slehernega pacienta, in nedopustno dolgo čakanje, najsi gre za napotitev za pregled pri specialistu ali na fizioterapijo. Prenekateri bolnik fizioterapevtsko obravnavo danes dočaka šele takrat, ko so najhujše težave že mimo ali pa so se iz akutnih že spremenile v kronične. Kako to popraviti, kako spremeniti pristop, da bo ta omogočal res kakovostno, pravočasno, celovito in predvsem vsakemu bolniku prilagojeno ukrepanje? Odgovor je na dlani: uvesti je treba triažno fizioterapijo.

Ukrepi

Informacijska tehnologija v zdravstvu: si bosta zdravnik in bolnik med pregledom spet lahko zrla v oči?

Ni pacienta, ki bi, ko potrebuje strokovno pomoč in posvet, stoično prenašal skopi dialog z zdravnikom, ki se je danes bolj kot z bolnikom prisiljen ukvarjati z računalnikom in podatki, ki jih mora vnašati vanj. Da so spremembe nujne, je jasno. Toda kako jih doseči? Kako preseči številne motnje, ki krnijo delovanje zdravstvenega sistema, kako v tej ogromni industriji, v kateri nenehno vznikajo številni kratki stiki, zagotoviti celovite, kakovostne in verodostojne informacije, ki bodo izboljšale tok in povezljivost vseh procesov? Kako izboljšati dostopnost storitev in povečati zadovoljstvo vseh, ki so vpeti v ta kolos? Za omenjene dileme se zdi, da so tako rekoč večne, toda aktualne razmere ne dopuščajo odlašanja z iskanjem rešitev. Tudi o tem je tekla beseda na letošnjem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG) v avstrijskem Bad Hofgasteinu.

Revolt

Splošni zdravnik iz Juršincev je koncesijsko pogodbo odpovedal zaradi preobremenjenosti, ZZZS pa trdi, da je »podpovprečno obremenjen«. Kdo ima prav?

Včeraj smo na zdravstvenem portalu pisali o skrajni potezi, ki jo je potegnil zdravnik splošne medicine iz Juršincev Miro Lasbaher. Zaradi že pregovorne preobremenjenosti zdravnikov družinske medicine, ki ji, kot pravi, tudi sam ni več kos, pa tudi zato, ker preprosto ne dobi dodatne strokovne pomoči – še enega zdravnika, ki bi bil pripravljen skrbeti za prebivalce na odmaknjenem, ruralnem območju – je občino in plačnika obvestil o odpovedi koncesijske pogodbe. Objavi so sledili zelo raznoliki odzivi; tistim, ki se zavzemajo za ureditev sistema in izboljšanje pogojev za delo zaposlenih v zdravstvu, so se pridružili tudi očitki, češ da argumenti, ki jih navaja Lasbaher, niso resni. Zato smo te podatke preverili.

Revolt

»Delo zdravnikov postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike,« opozarja zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev, ki se je odločil za odpoved koncesijske pogodbe

Miro Lasbaher iz Juršincev, zdravnik splošne medicine, se je zaradi nevzdržnih razmer, ki narekujejo delo v ambulantah družinske medicine, odločil, da vrne koncesijo in s prihodnjim letom odide med zasebnike. Delo zdravnikov namreč po njegovem prepričanju postaja vedno bolj nevarno, tako za bolnike kot za zdravnike. In zakaj se Lasbaherju z odpovedjo koncesijske pogodbe ne zdi smiselno počakati do sprejetja aneksa številka dve, s katerim naj bi, kot napoveduje minister za zdravje Aleš Šabeder, vsaj nekoliko izboljšali pogoje za delo najbolj obremenjenih timov?