Ukrepi

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem?

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.

Ukrepi

Hospitaliziranih je že 660 COVID bolnikov, Onkološki inštitut Ljubljana za zdaj še izvaja vse zdravstvene storitve, ki so za obolele z rakom nujne. Kako je drugod?

Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.

Preventiva

Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Podatki za Slovenijo, strnjeni tudi v nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na visoko stopnjo ranljivosti med slovenskimi otroci in mladostniki. Med drugim se je pokazalo, da je med vzroki smrti v starostnih skupinah med 15 in 29 let ter med 30 in 49 let na prvem mestu avtoagresivno vedenje – v prvi starostni skupini gre pogosto za posledice samopoškodbenega vedenja, medtem ko je v drugi skupini med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor.

Ukrepi

Zakaj so zavajanja, ki jih v zadnjih mesecih na družbenih omrežjih dobesedno mrgoli, resnično škodljiva in povsem odveč?

Če vsi nosimo zaščitne maske, ščitimo drug drugega – če pa tovrstne zaščitne ukrepe a priori zavračamo, je to odraz egoizma, sebičnosti in arogance, zato je v sklopu začetka šolskega leta prim. dr. Polonca Truden Dobrin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) naslovila apel na starše vseh šolajočih se otrok, naj otroke spodbujajo k upoštevanju zaščitnih ukrepov – ti temeljijo na zaupanju, ne na nadzorovanju ali na sankcioniranju –, da bodo šole lahko tudi v prihodnje ostale odprte.

Ukrepi

Kam bo pripeljalo daljšanje čakalnih dob, ki mu ni videti konca?

Da so čakalne dobe ahilova peta slovenskega zdravstva, ki je po COVID epidemiji presegla tako rekoč vse meje dopustnega, potrjujejo številne osebne izkušnje. Vrata ordinacij so prepogosto še vedno vse preveč tesno zaprta. Številni »primeri« utegnejo (p)ostati del nezabeležene statistike, ki nima nič skupnega z udejanjanjem pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja.

Ukrepi

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Ukrepi

Milan Krek: »Prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati«

»Če države ne bodo sprejele doslednih ukrepov in omejitev, s katerimi bo mogoče preprečiti širjenje okužb z novim koronavirusom in zbolevanje za COVID, se bo na globalni ravni okužilo 7.000.000.000 ljudi, umrlo jih bo 40.000.000 – če pa bomo vsi celovito ukrepali, bo okuženih 2.500.000.000 in umrlih 10.000.000. Gre za 30 milijonov življenj, za katera se trudimo, da bi jih rešili!« je danes s primerjavo dveh scenarijev glede možnih globalnih posledic pandemije novega koronavirusa predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, specialist javnega zdravja, boleče zarezal v aktualno resničnost, katere del je tudi Slovenija, in naredil analitični razrez dosedanjih ukrepov pri nas.

Ukrepi

Prva žrtev novega koronavirusa v Sloveniji? S ponedeljkom začasna ustavitev javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa, sledila bo prepoved obratovanja lokalov.

V Sloveniji za dva tedna ugašamo javno življenje, smo v luči ukrepov proti širjenju novega koronavirusa slišali včeraj. Dosedanja priporočila so, skupaj s prepovedmi, jasna. Kako različni pa so odzivi na priporočene (samo)zaščitne ukrepe, najbolj povedno pokaže primerjava dveh današnjih primerov: medtem ko je mariborski župan odredil zaprtje vseh lokalov na območju Maribora, so bili lokali v Piranu tako rekoč množično obiskani. Kot da ne bi imeli jasne, kruto resnične slike, kaj lahko prinese COVID-19, takoj čez mejo ... Po neuradnih informacijah naj bi danes pri nas bolnik, sicer varovanec doma za starejše, izgubil boj s to boleznijo.

Ukrepi

»Smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli«

»Sem zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani in moram povedati, da me je strah. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje neodgovorni. Strah me je, ko vidim, kako so ljudje sebični, 'pametni' in ko vidim, da mislijo, da pretiravamo. Torej, dragi moji: smo v eni največjih množičnih katastrof, ki jih bomo kadarkoli v življenju doživeli,« se je danes zvečer na splošno (ne)razumevanje opozoril glede nevarnosti novega koronavirusa na facebooku odzvala zdravnica doc. dr. Mirjana Rajer.

Ukrepi

Zakaj življenje pri nas še dolgo ne bo več tako, kot je bilo pred današnjo razglasitvijo epidemije novega koronavirusa?

Ker se razmere, povezane s širjenjem okužb s koronavirusom, v Sloveniji drastično spreminjajo, je bila danes, deveti dan od potrditve prve okužbe, pri nas razglašena epidemija. S tem se prižiga zelena luč za aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2. Ukrepi, ki bodo sledili v prihodnjih dneh, bodo radikalni. Najbolj bistveno je, da bi vsak med nami, če je le mogoče, prihodnjih 14 dni ostal doma; če to ni mogoče, pa naj bi se vsakdo čim bolj izogibal gibanju na javnih mestih in v javnih prostorih. Šole, vrtci in fakultete bodo vrata zaprli v ponedeljek, velja pa priporočilo, naj vsi, ki to lahko zagotovijo, za domače varstvo otrok poskrbijo že jutri.