Značka: NIJZ

Značka: NIJZ

Respiratorne okužbe, gripa

Novi koronavirus SARS-CoV-2: dva Slovenca iz karantene na Japonskem danes prispela domov, dva s potrjeno okužbo sta v japonski bolnišnici, dva pa čakata na evakuacijski let

Danes sta v Slovenijo prispela prva dva od skupno šestih slovenskih potnikov s križarke, ki je zaradi izbruha novega koronavirusa SARS-CoV-2 obtičala v karanteni na Japonskem, kjer sta po opravljenih preiskavah glede okužbe (rezultati so bili negativni) dobila uradno potrdilo, da sta zdrava in s tem tudi zeleno luč za vrnitev domov; pripotovala sta s komercialnim letom. Naslednjih štirinajst dni bosta doma, v izolaciji, njuno zdravstveno stanje bodo v tem času redno preverjali. In kako je s preostalimi štirimi slovenskimi popotniki?

Cepljenje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Respiratorne okužbe, gripa

Zaščitne maske – da ali ne? Pot na Kitajsko – da ali ne?

Ko sva se danes z mag. Evo Grilc, specialistko javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pogovarjali o razsežnostih grožnje, ki jo na globalni ravni predstavlja novi koronavirus, je ta po podatkih ECDC zahteval 427 življenj (večinoma na Kitajskem). Do objave članka so se podatki spremenili: smrti je že 493. V Evropi je bila okužba s tem novim virusom, ki je za raziskovalce še vedno precejšnja neznanka, potrjena v 28 primerih, medtem ko je na globalni ravni laboratorijsko potrjenih 24.530 primerov okužbe z novim koronavirusom.

Kajenje

Od dneva brez cigarete do življenja brez cigarete – osebna izkušnja Zuhre Horvat: »Tekle so debele solze ... In še danes se borim vsak dan.«

Zadnji dan v januarju je simbolično posvečen spodbujanju k prenehanju kajenja in seznanjanju o tem, zakaj je življenje brez cigarete bolj zdravo. Seveda je jasno, da se bo nekdo, ki kadi, kajenju odrekel takrat, ko se bo sam odločil za ta korak, ki ni enostaven, saj je dokazano, da tobačni dim povzroča odvisnost. Razlogi za takšno odločitev so različni – včasih je to diagnoza, povezana s posledicami dolgoletne izpostavljenosti kancerogenim snovem, skritim v cigaretah, spet drugič pa gre lahko za hipni preblisk, ko se človek odloči reči cigareti ne – za vedno. In kakšne so posledice take prelomne odločitve? Raven kisika v krvi se izboljša že po nekaj tednih, v letu dni se pomembno zmanjša tveganje za infarkt. In če mora nekdanji kadilec, na primer, na operacijo, je tveganje, povezano z anestezijo, bistveno manjše, kot če bi še vedno kadil.

Skrb za čisto okolje

Zakaj 314 zdravnikov odločno zahteva hitre in učinkovite ukrepe za zaščito srednje Soške doline, v kateri ljudje zbolevajo in umirajo zaradi izpustov Salonitove (so)sežigalnice

»V naši ambulanti ima večina pacientov priznano poklicno bolezen zaradi azbesta, v zadnjih 20 letih jih je 82 zbolelo za mezoteliomom, zelo agresivnim rakom pljučne ali trebušne mrene, pri katerem je preživetje kljub sodobnemu zdravljenju krajše od 18 mesecev. Če bi bila naša ambulanta taka kot povprečna slovenska ambulanta, bi v teh letih omenjeno diagnozo dobil en sam bolnik. In če bi odgovorni ob spoznanjih o škodljivosti azbesta ravnali etično, ne bi prišlo do tako grozljivih posledic in po nepotrebnem izgubljenih življenj, pri čemer naj poudarim, da za mezoteliomom zbolevajo tudi mnogi domačini, ki nikoli niso bili zaposleni v Salonitu,« poudarja Nevenka Mlinar, ki kot zdravnica splošne medicine dela v Desklah, v nekdanji obratni ambulanti tovarne Salonit Anhovo, ki je zdaj v lasti Italijanov in Avstrijcev. Ker Mlinarjeva ne želi dopustiti nadaljevanja omenjene zgodbe, v kateri sicer ni več izdelovanja azbest-cementnih izdelkov, se pa iz Salonitovega dimnika še vedno kadi, zaradi sežiganja oziroma sosežiganja odpadkov, med katerimi je le slaba tretjina slovenskih, se je skupaj s stanovskimi kolegi, ki skrbijo za zdravje prebivalcev širše goriške regije, odločila za ukrepanje.

Alkohol

Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc o tem, zakaj naj nosečnice pijejo le napitke, ki ne vsebujejo niti kapljice alkohola

»Vsi so mi govorili, da kakšen kozarček vina ne škodi, da je dober za kri. Meni pa se je zdelo, da otroku lahko škodim. Zelo težko mi je bilo prepričati ljudi, da ne bom pila alkohola. Pripravila sem si stavek, ki sem ga uporabila na družinskih srečanjih: 'Za naju brez alkohola, hvala. Pomarančni sok bom,« se 31-letna Mojca v zloženki »Za najboljši začetek« spominja svojih srečevanj z napačnimi prepričanji glede majhnih količin alkohola, ki da za nosečnico in otroka, ki ga pričakuje, preprosto ne morejo biti škodljive. Resnica je drugačna, boleče drugačna; pare, ki se jim je rodil otrok z, na primer, fetalnim alkoholnim sindromom, ta napačna odločitev spremlja vse življenje – predvsem pa z njenimi posledicami za vedno ostane zaznamovan otrok. Zato tudi nocoj, na silvestrovo – oziroma ob katerikoli slavnostni priložnosti – velja na svoje zdravje in na zdravje malčka, ki ga pričakujete, nazdraviti s pijačo, ki ne vsebuje niti kapljice alkohola. Zakaj? Več o tem v video pogovoru za Zdravstveniportal.si z mag. Marjetko Hovnik Keršmanc.

Zdrava izbira

Zdrava prehrana – ste boljši od slovenskega povprečja?

Kljub temu, da se pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni povečuje, Slovenci tveganj, ki dokazano narekujejo večjo obolevnost, na splošno niso pripravljeni zmanjšati. Konkreten primer je prehrana, v kateri je še vedno bistveno preveč (belega) sladkorja, nasičenih maščob in soli, po drugi strani pa premalo sveže zelenjave in sadja ter polnovrednih žit, s katerimi bi zadostili potrebam po vitaminih, mineralih in vlakninah.

Alkohol

Alkohol v Sloveniji vsak dan ugasne najmanj dve življenji, med žrtvami tudi še nerojeni otroci

Škoda, ki jo v slovenski družbi, tako imenovani mokri kulturi, povzroča čezmerno pitje alkohola, je ogromna. Pri tovrstni statistiki smo v svetovnem vrhu, vendar se s takim »dosežkom« ni mogoče hvaliti; nasprotno – pri nas vsak dan zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, ugasneta najmanj dve življenji. Posledice pretiranega pitja alkohola, ki puščajo konkreten odtis ne le na posamezniku, ampak tudi na njegovih bližnjih, na letni ravni povzročijo stroške (zdravstvene in druge, povezane s prometnimi nezgodami, nasiljem v družini, nesrečami pri delu, absentizmom, invalidskim upokojevanjem ...) v višini 228 milijonov evrov. Kaj narediti? Projekt SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola), v katerem aktivno (so)deluje več kot 300 strokovnjakov s področja zdravstva in sociale ter predstavnikov nevladnih organizacij, prinaša konkretne odgovore.

Cepljenje

Za koga je cepljenje proti gripi pri osebnem zdravniku brezplačno?

Za vse starejše od 65 let, kronične bolnike, nosečnice in posameznike z izrazito povečano telesno težo, ki jih gripa najbolj ogroža, saj pri njih obstaja večja verjetnost za težji potek bolezni ali za pojav resnih zapletov zaradi gripoznega obolenja, je po novem cepljenje proti gripi brezplačno – vendar le, če se odločijo za cepljenje pri osebnem zdravniku. V ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) bodo cepljenje sicer še vedno izvajali, vendar odslej le še samoplačniško.