Rak

»Slovenske deklice in dečki potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV!«

Kar 15 odstotkov vseh rakov, ki jih danes diagnosticirajo in zdravijo po vsem svetu, nastane kot posledica okužbe; med najbolj izpostavljenimi krivci za nastanek raka so okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), z virusi hepatitisov B in C ter z bakterijo Helicobacter pylori. Za zdaj se je edino pred okužbami z virusi hepatitisa B in HPV mogoče zaščititi s cepljenjem. Zato v tem letu, ko je po zgledu razvitih držav tudi pri nas zaživela možnost zaščite dečkov pred okužbami s HPV, medicina poziva starše, naj svoje otroke – deklice (pri teh je možnost cepljenja v Sloveniji na voljo že deset let) in dečke, ki hodijo v šesti razred osnovne šole – zaščitijo pred raki, ki jih je danes po zaslugi cepljenja končno vendarle mogoče preprečiti v kar 90-odstotnem deležu.

Intervju

Rak

Okužba s HPV lahko ogrozi vsakogar, celo novorojenčka med porodom – zato je zaščita s cepljenjem res smiselna, predvsem pa učinkovita

Informacije o okužbah s humanimi papiloma virusi (HPV) v sodobni družbi praviloma sprožijo asociacijo na (danes že izjemno učinkovito) preprečevanje raka materničnega vratu, k čemur je v izdatni meri pripomogel program Zora. Potem je tu še zaščita deklic (šestošolk) s cepljenjem, ki kasneje v življenju prepreči prenekatero rakavo bolezen, ki bi se sicer lahko razvila zaradi te spolno prenosljive okužbe. Od letošnjega šolskega leta pa je pri nas aktualno tudi cepljenje dečkov, ki na račun HPV niso ogroženi nič manj kot deklice, pa naj gre za rakava obolenja ali za genitalne bradavice. V javnosti pa je malo znanega o tem, da do okužbe lahko pride tudi med porodom, če ima nosečnica genitalne bradavice; če se pri dojenčku ali majhnem otroku kot posledica okužbe razvije respiratorna papilomatoza, ta lahko sproži smrtno nevarno zaporo dihalne poti.

Članek

Ginekologija in porodništvo

»V ginekologiji in porodništvu so problemi zaradi epidemije manjši kot v drugih strokah, kajti nosečnosti in porodov ne moremo zamakniti,« poudarja zdravnica Hatije Ismaili

Hatije Ismaili je zdravnica, ki si je že v zgodnjem otroštvu – po rodu je Albanka, odraščala pa je v Makedoniji – izbrala, kam jo bo v življenju vodila profesionalna pot. Odločitve ni nikoli obžalovala. Njen izbor je bil študij medicine in po tistem, ko je prvič vstopila v porodno sobo, tudi o odločitvi glede specializacije ni bilo nikakršnega dvoma.

Intervju

Skrb za čisto okolje

Primer ekološke bombe »Laze« prinaša odgovor, zakaj se udeležiti nedeljskega referenduma in kaj obkrožiti

Pogovarjala sva se na obrobju Kranja, v Lazah v Stražišču, kjer je bil v preteklosti eden najlepših kotičkov na obrobju gorenjske prestolnice. Z ribnikom, ki ga danes ni več, z bistrimi potočki, ki jih je industrija skalila z mavrico strupenih izpustov in v katerih danes ni več življenja. To območje se je ponašalo z bogato floro in favno, ki je bila prav tako v dobršni meri podvržena izumrtju – zaradi nedopustnih posegov v naravni habitat, zaradi strupenih odplak, izpustov in kaskadno ponavljajočih se požarov. Po drugi strani pa industrijski obrati v Lazah (nekateri so si tu izsilili domicil kljub temu, da, na primer, nimajo gradbenih dovoljenj, ponašajo pa se z izjemno kratkovidno podeljenimi dovoljenji za poseganje v okolje) vedno znova zaobidejo vse zakonodajne določbe in pravila, tudi s pomočjo lokalne politike. V potoku ni več rakov, ob vodi ni več številnih divjih ptic, tudi fazanov, ki so nekdaj tu imeli domicil. Ostala je industrija. In prebivalci, ki na račun dolgoletnega neskrbnega ravnanja države in lokalnih oblasti, politike vseh barv, umirajo na obroke. Dobesedno. Zaradi raka, respiratornih obolenj, demence ... Zato, ker je bil vedno »mali človek« tisti, ki je moral plačati največjo ceno za preračunljive politične odločitve in usmeritve.

Članek

Preventiva

Zakaj je vitamin D vitalnega pomena za naše zdravje in kateri so ključni atributi njegovega učinkovanja?

Marsikdaj se zgodi, da človek s starostjo oslabi in sčasoma ne zmore več hoditi; njegovo ali njeno nepokretnost bližnji, nemalokrat tudi po posvetu z lečečim zdravnikom, preprosto pripišejo staranju in se s takšnim stanjem sprijaznijo. Tako se je dogajalo v preteklosti, nič kaj dosti drugače ni danes. A včasih je tako ravnanje popolnoma zgrešeno, kajti razlogi za slabo fizično stanje se pri starejši osebi lahko skrivajo v pomanjkanju vitamina D. Če organizem tega vitamina nima dovolj, se namreč začne razvijati osteomalacija, bolezen mehkih kosti, ki jo nemalokrat spremlja tudi izrazita mišična oslabelost. To pa je mogoče preprečiti – z dodajanjem D vitamina, ki med drugim izboljša tudi odpornost na viruse, bakterije in glive ter (dokazano) zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, medtem ko pri prebolevanju COVID onemogoči razvoj najtežjih zapletov, ki jih povzroča ta bolezen – pa ne le pri starejših ...

Članek

Pravice pacientov

Svetovnemu dnevu zdravja ob rob: Odločevalci nimajo pravice, da bi nam in našim zanamcem začrtali pot v slab(š)o prihodnost

Epidemija, ki nam je v zadnjem letu povsem predrugačila življenje, ki smo ga bili vajeni, v zadnjem stoletju predstavlja unikum na globalni ravni. Prizadela je in bo mnoge. Na različne načine. Mnogih ni prikrajšala le za zdravje, ampak tudi za življenje, saj je do danes ugasnila za poldrugo Slovenijo življenj – pri čemer pa ne smemo in ne moremo pozabiti, da ta bolezen ni edini javnozdravstveni problem, čeprav se mu zdravstveni sistemi posvečajo prednostno. Ničkoliko drugih obolenj je, akutnih in kroničnih, ki prav tako zahtevajo prednostno obravnavo brez kratkih stikov in prestavljanj terminov v nedoločljivo prihodnost.

Komentirani članek

Bolezni dihal

Tuberkuloza je še vedno tu, med nami. Kako ustaviti njeno širjenje?

Tuberkuloza je bolezen pljuč, za katero danes slišimo redko – a je še vedno (poleg malarije in aidsa) ena od najusodnejših nalezljivih bolezni, za katero na globalni ravni sleherni dan zboli približno 28.000 ljudi, skoraj 4000 pa jih vsak dan umre zaradi zapletov pri prebolevanju tega obolenja, poznanega tudi kot sušica ali jetika. V Sloveniji je danes število obolelih za tuberkulozo majhno, tudi ali predvsem po zaslugi resnično dobre dostopnosti do zdravljenja in dobrega nadzora nad boleznijo.

Članek

Rak

Bolniki z rakom trebušne slinavke nimajo časa za čakanje ... – eno od ključnih sporočil v marcu, mesecu ozaveščanja o rakih prebavil

Mesec marec je posvečen ozaveščanju o rakih prebavil. Čeprav gre za simbolično gesto, je ne kaže prezreti – nasprotno, informacije, strnjene v tem času, si velja zapomniti in jih širiti vsak dan, vsako leto, brez prekinitve. Vse dotlej, dokler splošno zavedanje o konkretnih bolezenskih bremenih ne bo tako razširjeno, da zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasni začetek zdravljenja ne bosta več le želja, ampak resničnost; ta bo lahko učinkovito pripomogla k boljšemu obvladovanju tistih obolenj, ki danes še vedno vse prezgodaj ugašajo življenja. Tudi ali predvsem zato, ker znaki bolezni ostanejo neprepoznani – ne le na osebni, ampak nemalokrat tudi na strokovni ravni.

Članek

Rak

Če bi vedeli, da šestino vseh primerov raka povzročijo okužbe, ki bi jih bilo mogoče preprečiti ...

Rak je pogosta bolezen. Za enim od rakov, ki jih je sicer več sto, na globalni ravni vsak dan v povprečju zboli 17 ljudi, vsakih 35 minut nekomu na novo postavijo diagnozo rak. Če se bo tak trend nadaljeval in ne bodo uveljavljeni učinkoviti, celoviti prijemi za preprečevanja zbolevanja za to boleznijo, ki jo je sicer v kar 40 do 50 odstotkih mogoče preprečiti, se bo do leta 2035 zbolevnost za rakom podvojila. Diagnozo rak pri nas vsako leto postavijo približno 15.000-krat, medtem ko ta bolezen na Slovenskem že zdaj na letni ravni ugasne približno 6000 življenj.

Članek

Rak

Če opažate trdovraten kašelj, ranice, ki se ne zacelijo, bulice, ki ne izginejo, drugačno presnovo ali nepojasnjeno hujšanje, ukrepajte – kajti pravočasna postavitev diagnoze rak ni prav nič manj pomembna kot boj proti COVID!

Rak danes praviloma ni več usodna bolezen, vendar mora biti diagnoza postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni, ki ji mora slediti takojšnje zdravljenje, brez nedopustno dolgih čakalnih dob. Tudi pri tej diagnozi govorimo o epidemiji, kajti rak je eden najresnejših problemov sodobne družbe – oziroma bi lahko rekli, da je bil, do izbruha epidemije novega koronavirusa. Po podatkih registra raka je bilo namreč lani, med prvim valom COVID, v primerjavi z letom 2019 postavljenih za kar 30 odstotkov manj onkoloških diagnoz, zdaj, v podaljšanem drugem valu, je izpad manjši, a še vedno 10-odstotni. Posledice bodo resne.

Članek

Ukrepi

Vsakdo se sam odloči glede cepljenja – a od tega bo odvisno, kakšna bo naša skupna prihodnost

Medicini je v preteklosti po zaslugi cepljenja uspelo obvladati vrsto epidemij, hudo nalezljivih bolezni, ki so pred tem – tudi po naših krajih – množično ugašale življenja otrok in odraslih. Zato je danes, ko je na voljo cepivo proti COVID, s katerim bo mogoče zaustaviti epidemijo, ki že skoraj leto dni omejuje naša življenja, odrekanje cepljenju nesmiselno. Takšna so opozorila ključnih medicinskih institucij, seveda pa je odločitev za ali proti cepljenju osebna pravica in stvar presoje slehernega posameznika. A kadarkoli in kakorkoli se na koncu vedno na skupni tehtnici znajdeta osebna svoboda na eni strani in družbena odgovornost na drugi. Zato si ni mogoče zatiskati oči pred resnico, da bo aktualno epidemijo mogoče premagati le s skupnim prizadevanjem, ne glede na poskuse politiziranja in banaliziranja enega največjih zdravstvenih in družbenih izzivov v zadnjem stoletju.

Članek

Cepljenje

Ko tudi zdravnik začne verjeti, da je Zemlja ravna ...

»Zdaj, ko sem dobil v telo ta 5G čip, sledilnik in oddajnik misli, verjamem oziroma vem, da je Zemlja ravna, da nas načrtno zastrupljajo, da so strupi v zobnih pastah nedvomno škodljivi za otroke in da so nasploh vsa cepiva za otroke največja farsa 20. stoletja, moja diploma in dve specializaciji pa so vprašljive, ker mislim, da na medicinski fakulteti učijo same laži ...,« je danes na družbenih omrežjih zapisal Jurij Avramovič Gregorič, zdravnik. Takšnih sarkastičnih medicinsko-strokovnih odzivov, ki postavljajo razumsko zrcalo nemalokrat maloumnim, a v zadnjem času z neznansko lahkotnostjo razširjanim »resnicam« o bojda zamolčanih razsežnostih pandemije, ni malo. Toda zdi se, da razumniki, znanstveniki in raziskovalci iz dneva v dan vse opazneje izgubljajo upanje, da bo sleherni posameznik, vsak odgovoren odrasel človek v sodobni družbi ravnal razumno in dobronamerno ter z udejanjanjem najpreprostejših zaščitnih ukrepov pripomogel k preprečiti širjenja epidemije – in k čimprejšnjemu odprtju šol ter normalizaciji življenja.

Članek

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Članek

Ukrepi

»Rezervni scenarij vidim, žal, kot scenarij brez zdravstvenih delavcev,« poudarja zdravnik Matej Dolenc iz jeseniške splošne bolnišnice, kjer je zaradi okužbe z novim koronavirusom odsotnih 50 zaposlenih

Epidemiološke razmere, ki jih narekuje močno plimovanje drugega vala epidemije novega koronavirusa po vsej Sloveniji, so trenutno najslabše na Gorenjskem. Kako se s tem izzivom soočajo v splošni bolnišnici na Jesenicah, ki je tako rekoč eno samo gradbišče, saj jih je epidemija ujela sredi izvajanja požarne in energetske sanacije? Kako se s prilivom bolnikov – pa ne le posameznikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19, ampak tudi bolnikov z vsemi drugimi obolenji, pri katerih je takojšnje zdravljenje prav tako nujno – spopadajo kadrovsko zdesetkani zdravstveni timi, v katerih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 še vedno pogrešajo 50 obolelih sodelavcev?

Intervju

Etika

»Zdravniki morajo upoštevati, če pacient odkloni zdravljenje, tudi če bo zaradi te odločitve umrl. Ko pa taka odločitev ogroža življenja drugih, je drugače!« – doc. dr. Božidar Voljč o etičnih dilemah, ki jih sproža COVID-19

V času epidemije COVID se odpirajo številne etične dileme in vprašanja, še več pa je poskusov minimaliziranja tega resnega zdravstvenega problema, kar je v zadnjem času na družbenih omrežjih dobro prikazala metafora Titanika in odzivov na tragedijo. Potop Titanika bi današnji iskalci in ustvarjalci teorij zarot ter spletni vedeži v hipu ovrgli kot izmišljotino, kot nekaj, kar se v resnici sploh ni zgodilo, saj da sami ne poznajo niti enega človeka, ki bi bil izpostavljen temu tragičnemu dogodku. Neresen odnos do resnega problema je dobro ponazorjen v opisanih odzivih, ki poskušajo potapljanje Titanika pavšalizirati na vse (ne)mogoče načine: "Kapitan in posadka širijo lažno novico o nesreči, da nas lahko kontrolirajo kot ovce. Lažejo nam, da se ladja potaplja, čeprav vsi vidimo, da se krma dviguje. Ne bomo nosili rešilnih jopičev, ker nas utesnjujejo, človeško telo ni za nošnjo rešilnega jopiča. Ne bodo nam omejevali svobode gibanja s pošiljanjem v rešilne čolne. Zakaj bi nas skrbelo, utopijo se samo starci in neplavalci ...". Res, prebiranje takih odzivov bi bilo smešno, če ne bi bila metaforična primerjava z aktualnim dogajanjem tako zelo resnična in skrb vzbujajoča.

Intervju

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Članek

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Intervju

Ukrepi

Domovi za starejše zahtevajo takojšnjo zagotovitev zmogljivosti za izolacijo obolelih na posebnih lokacijah

Domovi za starejše skupaj s socialno-varstvenimi zavodi zahtevajo takojšnjo zagotovitev zunanjih enot za izolacijo tistih varovancev domov ali zavodov, ki bodo zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zboleli za COVID. V dopisu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so štiri institucije (skupnost socialnih zavodov, skupnost varstveno-delovnih centrov, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in slovensko društvo Amnesty International) zahtevale tudi izvedbo sistemskega, ne le strokovnega nadzora, ki naj v povezavi z očitki na račun triažiranja še neokuženih varovancev domov med epidemijo, ko je bilo v javnosti govora o tako imenovanih seznamih smrti, »zajame odločevalske procese na vseh ravneh, tudi na najvišji ravni.«

Članek

Ukrepi

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Članek

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Članek