Značka: zdravstvena nega

Značka: zdravstvena nega

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Ukrepi

Hladen tuš za medicinske sestre, odzivi različni

Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.

Ukrepi

Pacient, kdo bo tebe negoval, ko medicinskih sester ne bo več?

Ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen poklic opravlja medicinska sestra, ki mu ne bi bilo jasno, kakšno predanost zahteva njeno delo v skrbi za paciente, zlasti na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s najtežjimi obolenji, nemočnimi, oslabljenimi, tako rekoč povsem odvisnimi od tuje pomoči. Vsi vemo, kako predano mora biti delo v zdravstveni negi – in kako hudo in nevzdržno je, kadar se poslanstvo tega pomembnega poklica, morda v podobi zgolj ene na tisoč oseb, ki ji (z)manjka empatije in predanosti, etike ali strokovnosti, izjalovi. Tudi to se zgodi. In se dogaja. Vendar tokrat ni govora o tem – trenutno so oči vseh, ki delajo v zdravstveni negi, najsi bodo to bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre ali diplomirane medicinske sestre, uprte v izvršilno oblast, ki je obljubila, da bo s sprejetjem ključnega dokumenta za to profesijo končno pomagala odpraviti krivice, povzročene pred desetletjem – predvsem srednje izobraženemu kadru.

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?

Ukrepi

Tegobe slovenskega zdravstva, kdo vas bo odpravil?

Naša bralka, ki je na facebook strani zdravstvenega portala komentirala aktualno dogajanje v slovenskem zdravstvu, je povedala, da potrebuje nujen pregled žilja. Za lažjo predstavo, kaj v kontekstu slovenskega zdravstvenega sistema pomeni predikat »nujno«: gospa je za pregled naročena čez pol leta, za preiskavo bo morala doplačati 80 evrov. Spodbudno se zdi, da je minister za zdravje napovedal prepolovitev nevzdržno dolgih čakalnih dob do letošnjega septembra, torej čez dobrega pol leta. Pa je ta napoved uresničljiva, glede na že dolga leta nesanirane kadrovske probleme in tegobe slovenskega zdravstva, ki jim tudi finančne injekcije ne pomagajo kaj dosti?

Ukrepi

Brigita Skela Savič: »Imamo ministra za zdravje, ki ima rad številke, se pa o njih ne želi pogovarjati. Ali to pomeni, da verjame samo svojim podatkom?«

»Kaj narediti, da bi sanirali zdajšnje razmere v zdravstvu, kjer je trenutno najbolj akutno pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in medicinskih sester? Recept je preprost. Ni dovolj, da imamo ministra za zdravje, ki ima rad številke – se pa o njih ne želi pogovarjati, tako da se zdi, da verjame edino svojim podatkom. Rešitev lahko prinese le dialog, za skupno mizo, ob upoštevanju predstavnikov vseh strok in, seveda, tudi pacientov,« je prepričana dr. Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah.

Reforma

Zdravstvena reforma: pozivi se vrstijo, problemi se kopičijo, čas je za ukrepanje

Mesec dni je minilo, odkar je Samo Fakin prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mimo je torej slaba tretjina časa, v katerem naj bi novi minister s čim manj kratkimi stiki začrtal dobro vodenje in delovanje resorja, za katerega je prevzel odgovornost. Po 100 dneh pridejo na vrsto odgovori, predvsem pa konkretna dejanja. Vendar v zdravstvu tudi v tem vmesnem obdobju ni in ne more biti miru, preveč nedorečenosti in neurejenosti je v tem sofisticiranem, zapletenem kolesju, ki že dolgo kliče po vzpostavitvi reda. Zdravstvena reforma je nuja.