Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.
Mesec dni je minilo, odkar je Samo Fakin prevzel vodenje ministrstva za zdravje. Mimo je torej slaba tretjina časa, v katerem naj bi novi minister s čim manj kratkimi stiki začrtal dobro vodenje in delovanje resorja, za katerega je prevzel odgovornost. Po 100 dneh pridejo na vrsto odgovori, predvsem pa konkretna dejanja. Vendar v zdravstvu tudi v tem vmesnem obdobju ni in ne more biti miru, preveč nedorečenosti in neurejenosti je v tem sofisticiranem, zapletenem kolesju, ki že dolgo kliče po vzpostavitvi reda. Zdravstvena reforma je nuja.
Zdravje je neprecenljiva vrednota, ki jo ceni prav vsakdo med nami – če ne prej, pa potem, ko ga izgubi. Takrat bi človek naredil vse, da bi dobil nazaj izgubljeno in živel kakovostno, brez tegob, ki jih prinaša bolezen. Zato ni nič nenavadnega, da so bolniki stalna tarča zavajajočih oglasov, ponudb, ki za »nizko, sprejemljivo ceno« obljubljajo tako rekoč nemogoče – ozdravitev tudi pri neozdravljivih, napredujočih kroničnih boleznih. Zato ni nič nenavadnega, da v UKC Ljubljana spet opozarjajo pred lažnivimi obljubami o »čudežnih kremah«, s katerimi si lažne spletne strani kupujejo zaupanje bolnikov.
O tem, kako zdravstvo bolje povezati s finančnim resorjem, so razpravljali tudi udeleženci nedavne konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), ki se je v dobrih dveh desetletjih na mednarodnem zdravstveno-političnem podiju uveljavila kot učinkovita, sistematična in odmevna valilnica idej, temelječih na dobrih praksah in usmerjenih v skrb za boljše zdravje prebivalcev stare celine. Marsikatera zamisel, premlevana na gasteinskih debatnih forumih, danes živi in se udejanja na ravni EU. Izzivov pa, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo; med njimi zagotovo izstopa vzpostavljanje ustrezn(ejš)ega odnosa med zdravstvenim in finančnim resorjem. Kako torej v prihodnje do več denarja za preventivo? Z dokazi!
Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?
Na Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG), vrelišču zdravstveno-političnih idej, ki vedno znova dobivajo odraz tudi v rešitvah, sprejetih na ravni EU, je, kar se tiče zastopanosti Slovenije, že nekaj let zevala praznina. Manjkala je prisotnost slovenskega zdravstvenega ministra, ki bi udeležbo na tem dogodku lahko dobro unovčil, med njim in po njem, pogrešali smo sporočilo o dogajanju na tem področju v naši državi, medtem ko je bila, denimo, Estonija ves čas polno angažirana. Letos je drugače. Minister za zdravje Samo Fakin se konference sicer ni udeležil, je pa ministrstvo za zdravje »zastopala« njegova predhodnica, Milojka Kolar Celarc.
Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke dveh specialistov imunologije, kot priznanje za izjemno pomembna odkritja na področju imunoterapije, ki je sicer v klinični uporabi že nekaj let in prinaša novo ero zdravljenja rakavih obolenj. Američan dr. James P. Allison in Japonec dr. Tasuku Honjo bosta nagrado (9.000.000 švedskih kron) prejela decembra, na slovesnosti ob jubileju Nobelove smrti.
Srčno-žilne bolezni niso nekaj, nad čimer bi človek lahko zgolj zamahnil z roko in šel naprej po ustaljenih tirnicah svoje življenjske poti, z nespremenjenim ritmom in zvest pridobljenim navadam in razvadam. Velja se ustaviti, razmisliti in se odločiti za akcijo. Kot pravijo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije: »Nekaj preprostih sprememb je, ki nam lahko omogočijo, da živimo dlje in bolje.«
Ljubljanski UKC, v katerem ima domicil slovenski transplantacijski center, bo zdaj zapolnil še zadnjo vrzel v tem izjemno zahtevnem strokovnem programu. Doslej so pri nas uspešno reševali življenja obolelih s presaditvami vseh organov, razen pljuč. Po polletnem strokovnem brušenju v bolnišnici AKH na Dunaju, kjer izvedejo največ transplantacij pljuč na stari celini in kjer so doslej s presaditvijo pljuč (o)zdravili tudi slovenske bolnike, je slovenski multidisciplinarni tim pripravljen na resne izzive v tej veji medicine. To so člani ekipe potrdili pred slabima dvema tednoma, z uspešnim posegom, prvič doslej izvedenem v slovenskem prostoru – presaditvijo obeh pljučnih kril pacientki, ki zdaj že uspešno okreva po težki operaciji.
V UKC Ljubljana so prvič in doslej edinič opravili enostransko presaditev pljuč leta 2003. Pred 15 leti. Potem so vse pljučne bolnike, ki so potrebovali zdravljenje s transplantacijo, vozili na Dunaj, medtem ko so jih v Ljubljani na presaditev pripravili, po njej pa skrbeli za nadaljnje zdravljenje in obravnavo. Septembra letos pa je prišlo do že dolgo pričakovane in napovedovane prelomnice. V ljubljanskem UKC je multidisciplinarni tim uspešno izvedel kompleksno in zelo zahtevno zdravljenje – pacientki so, prvič doslej, uspešno presadili obe pljučni krili. Več o programu presaditve pljuč z Matjažem Turelom, ki je v to dejavnost vpet že ves čas.