Ukrepi

Po 80 dneh zdaj tudi uradno konec epidemije, zdravstvo se vrača v »novo normalnost«, zaščitni ukrepi ostajajo v veljavi še naprej

Jules Verne je z romanom V osemdesetih dneh okoli sveta ustvaril pomembno delo, eno od mnogih, s katerimi je kot pionir leposlovnega znanstveno-fantastičnega žanra »pretresal« svoj čas z vizionarskimi napovedmi številnih dosežkov človeštva. Vzporednica z aktualnim dogajanjem je le hipni preblisk, zaznamovan z 80-dnevnim dogajanjem. Pa vendar – točno toliko je Slovenija potrebovala za premaganje epidemije novega koronavirusa, globalnega zdravstvenega izziva, s katerim se je človeštvo srečalo prvič v svojem obstoju. Z neznanko, ki je le streljaj od Slovenije ugasnila morje življenj, medtem ko smo se ji pri nas celovito postavili po robu. Tako hitro, da Slovencem, k sreči, njene usodnosti ni bilo treba občutiti v najbolj boleči obliki.

Kajenje

Tobačna industrija mora vsakega umrlega kadilca nadomestiti z najmanj enim novim, čim mlajšim

Mladost je, vsaj z vidika tobačne industrije, najidealnejše obdobje, da nekdo postane zasvojen s tobakom – tako so tudi marketinški ukrepi tobačne industrije vse bolj usmerjeni v mlade, zdrave ljudi, s ciljem, da bi ti postali dolgoletni potrošniki tobačnih izdelkov. Zato ima današnji svetovni dan brez tobaka pomenljivo sporočilo: »Zaščitimo mlade pred manipulacijo industrije. Preprečimo rabo tobaka in nikotina med mladimi.«

Ukrepi

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

V javnosti se v zadnjem času vrstijo skrb vzbujajoče navedbe o domnevnih nepravilnostih, do katerih naj bi med epidemijo novega koronavirusa prihajalo v domovih za starejše. Je bilo ukrepanje v socialno-varstvenih zavodih v času epidemije strokovno utemeljeno in neoporečno – ali pa imajo prav kritiki, ki določene poteze razumejo in ocenjujejo kot diskriminatorne do starejših, posamične ukrepe pa kot etično sporne? Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da so tovrstni očitki neumestni, prav tako pa napoveduje, da med ukrepi, ki so v pripravi, ni sprememb v košarici zdravstvenih pravic.

Presejalni programi

Evropski teden boja proti raku se začenja s ponovnim zagonom programa Dora, v sklopu katerega so letos pri 149 Slovenkah raka na prsih odkrili v zgodnji fazi, ko so možnosti za ozdravitev največje

Državni presejalni program Dora, namenjen zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na prsih, po dvomesečni prekinitvi spet začenja z delovanjem. Danes so presejalne mamografije v sklopu omenjenega programa najprej (še vedno v omejenem obsegu) začeli izvajati na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, medtem ko bodo ostali presejalni centri po Sloveniji vrata ponovno odprli v juniju. Program, v sklopu katerega odkrivajo tako majhne rake, da jih še ni mogoče zatipati – in na ta način rešijo številna življenja –, se odvija na 21 lokacijah po Sloveniji.

Srce in žilje

Ko hudo srčno popuščanje, sicer bolezen starejših, odkrijejo pri mamici tri tedne starega malčka ...

Srčno popuščanje je bolezensko stanje, ki pogosto ostane spregledano, ker oboleli (včasih pa tudi zdravnik) težave pripisuje slabi fizični kondiciji ali staranju; navsezadnje ta bolezen le redko prizadane nekoga, ki je mlajši od 65 let. A poglejmo konkretni primer: šele danes, tri tedne po porodu, je mlada pacientka, ki se, da bi zaščitila zdravje svojega malčka in vseh bližnjih, v času epidemije novega koronavirusa ni odpravila v zdravstveno ustanovo na dodatne preglede in preiskave, izvedela za diagnozo: hudo srčno popuščanje s slabo iztisno funkcijo srca.

Ukrepi

»Čim glasneje zahtevajte svoje pravice!« svetuje Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje

Dobrih 14 mesecev je minilo, odkar je Samo Fakin predčasno odstopil z mesta ministra za zdravje. Če se to ne bi zgodilo, bi (po njegovih napovedih) do letošnjega septembra čakalne vrste v našem zdravstvu povsem odpravili – v resnici pa so se te še dodatno podaljšale, v zadnjem času tudi na račun spremenjenega načina dela zaradi ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije novega koronavirusa. In to nikakor ni edini problem, s katerim se danes spopadajo tako zdravstvo kot politika in pravzaprav tudi vse slovenstvo.

Ukrepi

Sramota je, kar se dogaja pri nas

Sramota je, kar se dogaja pri nas: da čisto vsak izgovor – pa naj bo to epidemija COVID, ki nam je v zadnjih dveh mesecih dodobra spremenila življenje, ali katerakoli druga afera –, unovčijo dobičkarji na eni in politika (neodvisno od tega, ali je v vladni koaliciji ali v opoziciji) na drugi strani. Oboji vedno znova izkoristijo ali podpihujejo slovenske razmere, v katerih preprosto ni (več) pogojev za enotnost, in napeljujejo vodo na svoje interesne mline.

Ukrepi

Epidemija je, tudi ali predvsem na področju skrbi za starejše, brutalno razgalila sistemske slabosti

»Najhujša krivica, ki se je v času epidemije zgodila stanovalcem v domovih za starejše, so bili številni okuženi in tudi (pre)številni smrtni primeri, saj se zdravstvena politika ni odločila za premestitev obolelih v bolnišnice, ki so imele dovolj zmogljivosti, ampak so jih pustili v domovih – kljub temu, da zakon in pravilnik o nalezljivih boleznih zapovedujeta izolacijo v zdravstveni ustanovi. Razlika v obravnavi starejših v primerjavi z drugimi državljani pomeni hudo diskriminacijo in tudi hud udarec medgeneracijski solidarnosti,« ob današnjem evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti opozarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja Srebrna nit. Kaj se pri nas torej dogaja na področju zdravstva in socialnega varstva – kje smo in kam gremo v smislu upoštevanja vrednot medgeneracijskega sožitja in etike?

Ukrepi

Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

Pravzaprav je fenomen, ki nam ga v boju proti širjenju epidemije in pandemije COVID pokaže primerjava med Slovenijo in Novo Zelandijo, zelo poveden. Ukrepi v obeh državah so primerljivi, v uspešnosti premagovanja novega koronavirusa nas Nova Zelandija z upoštevanjem »zlatih pravil« prehiteva, pri zaupnosti odnosa med politiko in prebivalstvom pa praktično ni mogoče potegniti vzporednice. V Novi Zelandiji ljudje zaupajo, pri nas ne – pa naj gre za zaupanje v vlado katerekoli barve in kakršnegakoli političnega prepričanja.

Ukrepi

Občinska cenzura in zloraba lokalne oblasti med epidemijo »utišali« javne pozive za zaščito zdravja domačinov Kanala ob Soči, zlasti azbestnih bolnikov in bolnikov z rakom?

Kljub radikalnim ukrepom, odločbam, odlokom, omejitvam in prepovedim, ki jih je v Sloveniji narekovalo obvladovanje koronavirusa SARS-CoV-2, so iz evropskega žarišča epidemije italijanski tovornjaki nemoteno vsak dan dovažali pošiljke odpadkov (sekundarnih goriv) v sosežigalnico Salonita Anhovo. Zato so se v tem času še intenzivneje kot sicer vrstili apeli domačinov, ki so, da bi zaščitili najbolj ranljive prebivalce – azbestne bolnike in druge bolnike s težkimi kroničnimi obolenji –, zahtevali ustavitev tovrstnega prometa in (so)sežiganja odpadkov, vendar se na tej ravni ni zgodilo nič. Dogajalo pa se je drugje – tudi v neposrednih poskusih cenzure tovrstnih javnih apelov, opozarjajo tako v društvu Eko Anhovo kot v nevladni organizaciji Danes, civilni pobudi prebivalcev občine Kanal ob Soči.