Značka: zaščita pred virusi

Značka: zaščita pred virusi

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

»Treba se bo vprašati: sem res pomemben le jaz ali pa je morda pomemben še kdo drug!?«

»Na zaščitne ukrepe ne smemo pozabiti, kajti skupaj smo močni toliko, kot je močan najšibkejši člen,« se je doc. dr. Mateja Logar, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, danes metaforično odzvala na aktualno dogajanje, povezano s povečevanjem števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Kljub omenjanju oslabljene zaščitne verige se je Slovencem zahvalila »za vse, kar smo doslej naredili, da bi omejili širjenje okužb in zmanjšali obseg zbolevanja za COVID, kajti le na ta način nam je dokaj hitro in dobro uspelo zamejiti prvi val epidemije« – istočasno pa je naštela niz razlogov, zaradi katerih morajo priporočeni zaščitni ukrepi (p)ostati samoumevni del vsakdana.

Ukrepi

»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

»Življenje s koronavirusom SARS-CoV-2 je nova resničnost, na katero se bomo v prihodnjih letih morali privaditi. V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske,« je na današnji novinarski konferenci grožnjo ponovnega povečevanja števila COVID okužb slikovito ponazoril dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Ukrepi

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Bo Slovenija z danes uveljavljeno omejitvijo vstopa v državo ter z doslednejšim upoštevanjem zaščitnih ukrepov odbila bližajoči se drugi val epidemije?

Od danes naprej bo za vse, ki bodo v Slovenijo prišli oziroma se vrnili iz Srbije, Bosne in Hercegovine ali s Kosova, obvezna 14-dnevna karantena. Ponovno povečevanje števila (predvsem uvoženih) okužb z novim koronavirusom zahteva tovrstni odziv, ki se v prihodnjih dneh utegne še dodatno stopnjevati – kajti, kot opozarja minister za zdravje Tomaž Gantar: »Večina držav, v katerih so se odločili za radikalno sproščanje zaščitnih ukrepov, že začenja plačevati višjo ceno za takšno odločitev – in ne želim, da bi se Slovenija znašla med temi državami«.

Ukrepi

Igor Muževič: »Zaradi slabe tehnike odvzema brisov je lahko deset do 15 odstotkov testov lažno negativnih!« In kakšne so rešitve?

Alarm, ki se v boju proti epidemiji COVID-19 prižiga predvsem v domovih za starejše – ti kljub dodatni pomoči delujejo na robu zmogljivosti –, zahteva udejanjanje celovitih in predvsem strokovno ter logistično najnujnejših ukrepov. Med temi je zagotovo tudi sprememba tehnike jemanja brisov pri sumu na okužbo z novim koronavirusom, kajti, kot poudarja mag. Igor Muževič, ki je osebni zdravnik varovancev v domu starejših občanov v Kamniku: »Prof. dr. Miroslav Petrovec ocenjuje, da je zaradi slabše tehnike odvzema brisov lahko deset do 15 odstotkov testov lažno negativnih.«

Ukrepi

Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«

Pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, ki je kot zdravnik na olimpijskih igrah spremljal številne slovenske reprezentante oziroma reprezentance, v sklopu pogovora za Zdravstveniportal.si poudarja: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – v želji in hotenju, da dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Zato vsi skupaj poskušajmo dokazati, da smo Slovenci lahko zmagovalci tudi v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom – in s tem demantirajmo črnoglede napovedi. Toda ne glede na to, da so v prizadevanjih za obvladanje epidemije trenutne projekcije pri nas dobre, ne smemo popustiti; če bomo zdaj stisnili zobe in zdržali še nekaj časa, se bomo bistveno hitreje lahko vrnili v normalno življenje. Če tega ne bomo naredili, nam epidemija lahko zada povratni udarec. Tega pa pred ciljem ne bomo dopustili, mar ne?« V kontekstu aktualne epidemije je s profesionalno natančnostjo boleče podrobno razčlenil vse faze bolezni COVID-19 – tudi zato, da bi vsakdo med nami imel jasno predstavo, zakaj je tako pomembno, da širjenje bolezni, ki lahko povsem uniči dihalno muskulaturo pljuč, poskušamo čim celoviteje preprečiti.