Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Ukrepi

Sto dni je mimo. Kaj je minister za zdravje Aleš Šabeder naredil doslej in kaj obljublja za naprej?

Sto dni ministrovanja Aleša Šabedra je mimo. Njegova strokovna pot v zdravstvenem menedžmentu ni dolga, po nekaj več kot leto dni trajajočem vodenju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je po predčasnem odhodu prejšnjega ministra za zdravje Sama Fakina prevzel vodenje tega resorja. Počitka v tem času ni bilo, kajti izzivi, začenši z revoltom zdravnikov družinske medicine, so zahtevali takojšen in neprekinjen angažma. Je bil ta dovolj ažuren in verodostojen? Iskanje rešitev za ureditev najbolj akutnih problemov slovenskega zdravstva, med katerimi zagotovo izstopajo nedopustno dolge in nenehno daljšajoče se čakalne dobe, se je v resnici šele začelo, dela bo še ogromno. Kaj vse se je znašlo na agendi resornega ministra in kakšne so njegove obljube za ureditev razmer v zdravstvu, tudi ali predvsem v dobro pacientov?

Ukrepi

Samo Fakin, bivši minister za zdravje: »Minister za zdravje bi se moral v primeru novele tobačnega zakona jasno in glasno postaviti v bran zdravju!«

Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.

Ukrepi

Franc Zalar: »Poslanci, ki so člani odbora za zdravstvo in so se podpisali pod novelo tobačnega zakona, so izgubili moralno integriteto, zato naj odstopijo!«

Poslanci, podpisani pod novelo tobačnega zakona, s katero želijo po »posvetovanjih« z lobističnimi zastopniki tobačne industrije uvedbo enotne embalaže tobačnih izdelkov odložiti za tri leta, so danes spet imeli pogovore. Tokrat ne s tobačnimi lobiji, ampak s predstavniki civilne družbe, ki pričakujejo, da bodo poslanci to svojo »sramotno« potezo popravili, predlog zakona umaknili iz zakonodajnega postopka in omogočili zaživetje ukrepa, s katerim naj bi, kot potrjujejo dobre izkušnje držav, ki so tak pristop že uveljavile, pred marketinško ostjo tobačne industrije zaščitili predvsem mlade.

Manipulacije

Tobačna industrija je kriva za najhujšo zlorabo znanosti po obdobju nacizma, zato so predlogi, kakršnega prinaša novela tobačnega zakona, nekaj, kar preprosto ne bi smelo priti skozi zakonodajno sito

Državni zbor bo v kratkem po skrajšanem postopku odločal o spremembah »tobačnega zakona«, po katerih naj bi v Sloveniji uvedbo enotne embalaže, ki ne izpostavlja konkretnih znamk izdelkov, zamaknili za nekaj let. Argumenti za tak predlog, ki ga je podpisalo 38 poslancev – nekateri so do zdaj podpis že umaknili – so zelo prozorni, že ničkolikokrat doslej preigrani v različnih poskusih prikritih lobiranj tobačne industrije. Tudi v Sloveniji.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.

Ukrepi

Zdravstvo pred resnimi izzivi na področju informacijske tehnologije. Jim bo kos?

Izzivov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju pogojev za kakovostno, celovito, ažurno in varno delovanje našega zdravstva, je veliko. Ne bo jih mogoče rešiti na hitro, kajti površni, ne dovolj domišljeni prijemi bi, kot vemo iz dogajanj v preteklosti, nabor problemov le še povečali. Eden izmed takih izzivov je področje informacijske tehnologije.

Ukrepi

Birokratske določbe zakona o pacientovih pravicah, ki ženejo v obup tako zdravnike kot paciente, bodo vendarle spremenili

Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.

Ukrepi

100 dni vlade – 100 strani zahtev naših bralcev za zdravstvenega ministra

Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.