Ukrepi

Dr. Erik Brecelj in celotna skupina zdravstvo.si: Namestite si aplikacijo!

»Novi koronavirus je marsikje ustavil slovensko medicino. Dostopnost do zdravnika je težavnejša kot kadarkoli prej. Mnogim med nami ni jasno, da COVID sicer je problem, ki zahteva vso resnost, nikakor pa ni edini; pozablja se na druge bolezni. Ponekod diagnostika poteka še počasneje kot pred epidemijo, zato do zdravljenja prihaja z zamudo. Analize, kaj se dogaja s temi bolniki, nimamo. Štejemo le na novo okužene, mali človek, ki zboli za neko drugo resno boleznijo, pa čaka – in čas vmes neusmiljeno teče ...«. S temi besedami je prof. dr. Samo Zver, specialist interne medicine in hematologije ter predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, javno predstavil svoje videnje trenutno aktualnih razmer, ki jih narekuje COVID resničnost, ter dodal: »Že nekaj časa na ta resni problem, na blokado slovenske medicine, opozarjam tudi najbolj odgovorne – odgovora pa ne dobim.«

Ukrepi

Hoja po robu

Si predstavljate, kakšno ogorčenje bi se razplamtelo v slovenski javnosti, če bi pri pacientu po manjši operaciji prišlo do resnega zapleta zaradi hude okužbe, nastale v bolnišnici, med operacijo? Sledile bi komplikacije, ki bi obolelega kljub temu, da je šlo zgolj za rutinski poseg, na primer za operacijo žolčnih kamnov, stale življenja. Svojci umrlega bi (upravičeno) zahtevali strokovni nadzor in ukrepanje – če ne bi šlo drugače, tudi tako rekoč pred očmi kritične javnosti, ki ne bi pustila, da napaka ostane prikrita, posledice pa zamolčane. In prav bi bilo tako.

Ukrepi

Je v nekaterih domovih za starejše do podobnih zapletov kot med epidemijo prihajalo že v preteklosti, v času gripe – pa javnost za to ni vedela?

»Ob dogajanju, ki smo mu v domovih za starejše priča danes, ob epidemiji COVID-19, razmišljam, kaj se je v domovih dogajalo ob navadnih gripah, ko so zaščitni ukrepi enaki in prav tako nujni. Mislim, da je zaradi neupoštevanja ukrepov že v preteklosti po nepotrebnem zbolelo, hudo zbolelo, da ne rečem umrlo veliko ljudi,« je bil na današnji novinarski konferenci, katere osrednja tema je bil prikaz dogajanja v domu starejših v Hrastniku, v katerem je danes z novim koronavirusom okuženih 29 varovancev in deset zaposlenih, neposreden minister za zdravje Tomaž Gantar.

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ukrepi

Domovi za starejše zahtevajo takojšnjo zagotovitev zmogljivosti za izolacijo obolelih na posebnih lokacijah

Domovi za starejše skupaj s socialno-varstvenimi zavodi zahtevajo takojšnjo zagotovitev zunanjih enot za izolacijo tistih varovancev domov ali zavodov, ki bodo zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 zboleli za COVID. V dopisu, naslovljenem na ministrstvo za zdravje ter na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so štiri institucije (skupnost socialnih zavodov, skupnost varstveno-delovnih centrov, združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija in slovensko društvo Amnesty International) zahtevale tudi izvedbo sistemskega, ne le strokovnega nadzora, ki naj v povezavi z očitki na račun triažiranja še neokuženih varovancev domov med epidemijo, ko je bilo v javnosti govora o tako imenovanih seznamih smrti, »zajame odločevalske procese na vseh ravneh, tudi na najvišji ravni.«

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

»Treba se bo vprašati: sem res pomemben le jaz ali pa je morda pomemben še kdo drug!?«

»Na zaščitne ukrepe ne smemo pozabiti, kajti skupaj smo močni toliko, kot je močan najšibkejši člen,« se je doc. dr. Mateja Logar, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, danes metaforično odzvala na aktualno dogajanje, povezano s povečevanjem števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Kljub omenjanju oslabljene zaščitne verige se je Slovencem zahvalila »za vse, kar smo doslej naredili, da bi omejili širjenje okužb in zmanjšali obseg zbolevanja za COVID, kajti le na ta način nam je dokaj hitro in dobro uspelo zamejiti prvi val epidemije« – istočasno pa je naštela niz razlogov, zaradi katerih morajo priporočeni zaščitni ukrepi (p)ostati samoumevni del vsakdana.

Ukrepi

»V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske«

»Življenje s koronavirusom SARS-CoV-2 je nova resničnost, na katero se bomo v prihodnjih letih morali privaditi. V osemdesetih letih smo se morali zaradi epidemije hiv naučiti uporabljati kondome, zdaj se bomo zaradi epidemije novega koronavirusa morali navaditi nositi zaščitne maske,« je na današnji novinarski konferenci grožnjo ponovnega povečevanja števila COVID okužb slikovito ponazoril dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Ukrepi

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?