Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

Kaj pomeni ponovna razglasitev epidemije?

Čeprav se zdi neverjetno, se je zgodilo prav to, česar, resnici na ljubo, nismo pričakovali niti v sanjah: Slovenija je po številu okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 prehitela celo ZDA. Samo na tej osnovi lahko rečemo, da nam je v boju s COVID oziroma pri zamejevanju drugega vala prav grdo spodletelo – pa pri tem nima smisla iskati krivcev. Številni krivdo pripisujejo vladi, nekaterim drugim je jasno, da zgledovanje po švedskem modelu preprosto ni moglo učinkovati, kajti medtem ko Švedi ne potrebujejo »ukazov«, da bi sledili priporočilom, je Slovenija daleč od tega – in v tem trenutku smo to tudi nedvoumno dokazali, pa čeprav z »dosežkom«, s katerim se ne moremo hvaliti. In konkretne posledice: od jutri bo za prihodnjih 30 dni pri nas spet razglašena epidemija.

Ukrepi

Pacienta, ki je zaradi hitrega napredovanja COVID v nedeljo umiral, so še lahko rešili. Zakaj bodo v enotah intenzivne terapije ob takih »primerih«, kot je opisani v članku, čez tri tedne nemočni?

Pogled na zbolele za COVID je z »druge strani« bistveno drugačen, kot ga javnosti prinaša vsakodnevno nizanje navidezno suhoparnih številk, iz katerih se mnogi še vedno norčujejo. Zdravniki in medicinske sestre se v enotah intenzivne terapije srečujejo s kalvarijo obolelih, ki jim poskušajo rešiti življenje, a se ne pritožujejo – ne morejo pa verjeti, da določen del slovenstva ni sposoben tako majhnega samoodrekanja, kot ga predstavlja nošenje zaščitne maske in upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, s katerimi bi najučinkoviteje preprečili trenutek, ko bo za najteže bolne preprosto zmanjkalo ustrezno usposobljenega kadra, ki bi jim lahko rešil življenje. In ta trenutek je, kot vse kaže, že zelo blizu.

Ukrepi

Omejitev gibanja in obvezno nošenje mask tudi na prostem

V sedmih statističnih regijah – Gorenjski, Koroški, Osrednjeslovenski, Zasavski, Savinjski, Posavski in v jugovzhodni Sloveniji – bodo od petka dalje v veljavi strožji ukrepi za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Gre za trenutno najbolj prizadeta območja Slovenije, kjer v drugem valu širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 te strmo naraščajo. Da bi jih obvladali, se do zdaj veljavnim zaščitnim ukrepom pridružuje tudi obvezno nošenje mask na prostem, omejitev gibanja med regijami, začasna pripoved vseh zbiranj in prireditev nad deset oseb ter omejitev nekaterih storitvenih dejavnosti in določenih športnih aktivnosti.

Ukrepi

»Če pride COVID v našo bolnišnico, med bolnike z rakom, lahko, če se grdo izrazim, pripravimo črne vreče!« opozarja doc. dr. Mirjana Rajer z Onkološkega inštituta Ljubljana

»Če pride COVID v našo bolnišnico, med bolnike z rakom, lahko, če se grdo izrazim, pripravimo črne vreče,« je bila v pogovoru za Zdravstveniportal.si neposredna doc. dr. Mirjana Rajer, specialistka onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki trenutno dela še specializacijo iz internistične onkologije; v sklopu te zdaj »kroži« v UKC Ljubljana, zato sva se danes srečali in se pogovarjali pred glavno stavbo kliničnega centra. Izvrstna zdravnica in prijetna sogovornica, ki ji ni težko reči bobu bob, je zaradi aktualnih razmer, ki jih v Sloveniji zaradi nespoštovanja zaščitnih ukrepov napoveduje pospešeno širjenje drugega vala epidemije novega koronavirusa, izjemno zaskrbljena.

Ukrepi

»Najhuje bo, če bodo na voljo prosti ventilatorji, ne bo pa dovolj strokovnega kadra!«

Novice o nezadržni krepitvi drugega vala epidemije COVID-19 prihajajo od vsepovsod. Slovenija ni edina, ki se spopada z izzivi – povsod je jasno, da bi bilo širjenje okužb treba ustaviti takoj, če bi želeli, da se razmere v zdravstvu pa tudi nasploh v družbi normalizirajo. V Belgiji, denimo, kjer so v nekaj manj kot treh tednih evidentirali 30.000 novih okužb, prvi teden v oktobru pa je zdravljenje v bolnišnici zaradi težje oblike prebolevanja COVID potrebovalo kar 500 bolnikov, so ukrepe za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom izrazito zaostrili. Od četrtka bodo za mesec dni zaprli vse kavarne in bare, od petka bo druženje brez maske dovoljeno za največ štiri ljudi, medtem ko bo, na primer, v Berlinu druženje v času policijske ure omejeno na pet znancev iz različnih gospodinjstev. In kako je pri nas?

Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.

Ukrepi

Edini učinek neodgovornega obnašanja so vedno nove okužbe in vedno novi ukrepi – trenutno je to zaprtje Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Kaj bo sledilo jutri?

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, je uvod v teden, v katerem bo nezadržno naraščanje števila aktivnih okužb z novim koronavirusom po vsej verjetnosti zelo kmalu ponovno sprožilo precejšnje spremembe, predvsem na račun neodgovornega obnašanja posameznikov, začela s slabo novico: Klinični oddelek za žilne bolezni bo treba zapreti za najmanj teden dni. Ob tem se velja vprašati, kakšne bodo posledice – glede na že zdaj oteženo dostopnost do zdravstvenih storitev –, če se ta scenarij začne pojavljati tudi v drugih vejah medicine, kajti možnost, da pride do vdora okužb na katerikoli oddelek ali kliniko, je precejšnja.

Ukrepi

»Če naših opozoril ne boste vzeli resno, morda epidemija COVID-19 v prihajajoči jeseni in zimi ne bo vaša edina skrb!« ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočajo sindikati

Zaposlenim v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki v aktualnih epidemioloških razmerah delajo na najbolj izpostavljenih področjih – jemljejo brise, skrbijo za okužene, delajo v enotah intenzivne terapije, na urgenci, v laboratorijih, lekarnah ... – in ki, »ne glede na situacijo, sprejmejo vse in vsakogar«, je prekipelo. V današnjem javnem pozivu za enakopravno obravnavo, vzpostavitev socialnega dialoga in ohranitev javnega zdravstva so ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočili, naj sanira svoj odnos do vseh zaposlenih v zdravstvu, ne le do ene poklicne skupine, kajti v nasprotnem primeru obstaja precejšnja verjetnost za nastanek spontane stavke. Jasno je, da bi bile v danih razmerah posledice uničujoče: prišlo bi do popolnega kolapsa zdravstvenega sistema. In kaj je sprožilo tako odločen revolt, za zdaj v pisni obliki?

Ukrepi

»Prav tisti, ki širijo ideološke laži o javnem zdravstvu, že desetletja molčijo o prelivanju javnega denarja v zasebne žepe pri dobavah medicinske opreme in zdravil«

Dvanajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se pred nekaj manj kot letom dni javno izpostavili in začeli na anomalije v zdravstvu opozarjati še dosledneje kot prej, ko so to delali posamično, si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadeva za korenito prevetritev zdravstvenega sistema. Naše zdravstvo namreč, kot poudarjajo, »ni javno, ampak državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.« Zato so Marko Noč, Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik in drugi člani omenjene skupine oporečnikov v tokratnem apelu pozvali k urgentni odpravi obstoječega sistema. Zakaj? Odgovor je kratek in jasen: »Zato, ker je zdravstvo pri nas nedostopno in neučinkovito ter prežeto s korupcijo.«