Ukrepi

Katerega od scenarijev bo na Slovenskem izpisal drugi val epidemije? Na to lahko vplivamo prav vsi.

Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.

Ukrepi

Edini učinek neodgovornega obnašanja so vedno nove okužbe in vedno novi ukrepi – trenutno je to zaprtje Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Kaj bo sledilo jutri?

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, je uvod v teden, v katerem bo nezadržno naraščanje števila aktivnih okužb z novim koronavirusom po vsej verjetnosti zelo kmalu ponovno sprožilo precejšnje spremembe, predvsem na račun neodgovornega obnašanja posameznikov, začela s slabo novico: Klinični oddelek za žilne bolezni bo treba zapreti za najmanj teden dni. Ob tem se velja vprašati, kakšne bodo posledice – glede na že zdaj oteženo dostopnost do zdravstvenih storitev –, če se ta scenarij začne pojavljati tudi v drugih vejah medicine, kajti možnost, da pride do vdora okužb na katerikoli oddelek ali kliniko, je precejšnja.

Rak

Med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka dojk uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje

Težko si je predstavljati, kakšno kalvarijo mora prestati človek potem, ko mu postavijo diagnozo rak. A izkušnja s prebolevanjem je bistveno drugačna, če bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, ko je ta še ozdravljiva, kajti v takem primeru je zdravljenje bistveno manj invazivno, prognoza pa boljša. Zato v tem rožnato obarvanem mesecu, posvečenem ozaveščanju o pomenu zgodnjega odkrivanja raka dojk, težke zgodbe z dobrim epilogom še toliko glasneje odmevajo; med nami je veliko zmagovalk, »super žensk«, ki jim je raka na prsih uspelo premagati in ki svojo izkušnjo delijo z drugimi, da bi pomagale pri ozaveščanju o pomenu pravočasne skrbi za zdravje.

Organizacija

Za mesto generalnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana se poteguje devet kandidatov, o nadaljnjih postopkih za zaprtimi vrati

Decembra lani je vodenje sveta zavoda Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana prevzela Barbara Piano, sredi avgusta pa je s tega položaja predčasno odstopila. Svet zavoda je tako v času, ko bi razpisna komisija, ki jo je prav tako vodila Pianova, morala odpreti prejete vloge kandidatov za mesto generalnega direktorja inštituta, ostal zvezanih rok, čakajoč na imenovanje novega predstavnika vlade. In ker vlada tega še vedno ni naredila, je svet zavoda ukrepal sam. Barbaro Piano je v obeh vlogah nadomestila podpredsednica sveta OI Tjaša Pečnik, poročilo razpisne komisije pa je bilo predstavljeno danes, za zaprtimi vrati.

Ukrepi

»Če naših opozoril ne boste vzeli resno, morda epidemija COVID-19 v prihajajoči jeseni in zimi ne bo vaša edina skrb!« ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočajo sindikati

Zaposlenim v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki v aktualnih epidemioloških razmerah delajo na najbolj izpostavljenih področjih – jemljejo brise, skrbijo za okužene, delajo v enotah intenzivne terapije, na urgenci, v laboratorijih, lekarnah ... – in ki, »ne glede na situacijo, sprejmejo vse in vsakogar«, je prekipelo. V današnjem javnem pozivu za enakopravno obravnavo, vzpostavitev socialnega dialoga in ohranitev javnega zdravstva so ministru za zdravje Tomažu Gantarju sporočili, naj sanira svoj odnos do vseh zaposlenih v zdravstvu, ne le do ene poklicne skupine, kajti v nasprotnem primeru obstaja precejšnja verjetnost za nastanek spontane stavke. Jasno je, da bi bile v danih razmerah posledice uničujoče: prišlo bi do popolnega kolapsa zdravstvenega sistema. In kaj je sprožilo tako odločen revolt, za zdaj v pisni obliki?

Ukrepi

»Prav tisti, ki širijo ideološke laži o javnem zdravstvu, že desetletja molčijo o prelivanju javnega denarja v zasebne žepe pri dobavah medicinske opreme in zdravil«

Dvanajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se pred nekaj manj kot letom dni javno izpostavili in začeli na anomalije v zdravstvu opozarjati še dosledneje kot prej, ko so to delali posamično, si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadeva za korenito prevetritev zdravstvenega sistema. Naše zdravstvo namreč, kot poudarjajo, »ni javno, ampak državno zdravstvo, ki ga obvladujejo koruptivne dobaviteljske mreže.« Zato so Marko Noč, Erik Brecelj, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik in drugi člani omenjene skupine oporečnikov v tokratnem apelu pozvali k urgentni odpravi obstoječega sistema. Zakaj? Odgovor je kratek in jasen: »Zato, ker je zdravstvo pri nas nedostopno in neučinkovito ter prežeto s korupcijo.«

Preventiva

D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom

Med pomembne, a še vedno preveč prezrte zaščitne ukrepe za preprečevanje (škodljivih in nemalokrat tudi usodnih posledic) okužb z novim koronavirusom spada tudi jemanje vitamina D. Doslej je bil ta preventivni ukrep »le« priporočen, zdaj je to priporočilo nedvoumno potrjeno – z rezultati španske interventne randomizirane študije, ki je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D pri obolelih s COVID-19, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pomembno pripomore k zmanjšanju nadaljnjih zapletov, ki bi sicer zahtevali zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako svojcem bolnika z demenco pomagati pri prepoznavi različnih obrazov te bolezni? – pogovor s specialistko splošne medicine Tatjano Cvetko iz Kopra

Čas novega koronavirusa je boleče razgalil težave, s katerimi se pri nas spopadajo oboleli z demenco in njihovi svojci oziroma skrbniki. Pri teh bolnikih, ki počasi, a vztrajno izgubljajo stik z resničnostjo, mora biti oskrba celodnevna in vsakodnevna. Kot vemo, je ta oskrba po sistemski plati že sicer izjemno pomanjkljiva, saj velika večina bremena pade na ramena svojcev – po drugi strani pa se je v letošnjem obdobju korona krize, ki se spet pospešeno poslabšuje, pokazalo, da je med nami bistveno več starejših s tovrstnimi težavami, kot si predstavljamo. Nekaterim med njimi bodisi še niso postavili diagnoze bodisi je bolezen še v zgodnji fazi, zato so bili do epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 izzivom v življenju kos – ko pa se nam je vsem življenje korenito postavilo na glavo, ko je bila zapovedana izolacija in ko se je zmanjšalo število običajnih medsebojnih interakcij in socialnih stikov, je bolezen priplavala na površje ...

Ukrepi

Na Dunaju v šolah odvzem brisa z grgranjem

Da bi se kljub pandemiji novega koronavirusa pouk lahko odvijal čim bolj nemoteno, bodo na Dunaju tiste učence in dijake ter učitelje, pri katerih bodo posumili, da so okuženi s koronavirusom SARS-CoV-2, po novem lahko testirali kar v šoli. Uporabili bodo bistveno prijaznejšo obliko testiranja, ki so jo razvili v avstrijski prestolnici – test z grgranjem slane tekočine, ki traja 60 sekund, rezultati pa so znani najkasneje v 24 urah. Učinkovitost tega testa so preizkusili avgusta z brezplačnim testiranjem Avstrijcev, ki so se vrnili s Hrvaške.

Ukrepi

Takoj je treba najti rešitev za strokovno in hitro obravnavo vseh pacientov, ne le zbolelih za COVID-19!

»V času pandemije novega koronavirusa resnično ne potrebujemo avtokratskih, strogih ukrepov, ki bi iz celotne družbe naredili eno veliko infekcijsko kliniko,« je v včerajšnjem pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Glas razuma, apel vodilnega predstavnika pomembne veje medicinske stroke, ki ni bil vključen v snovanje trenutno veljavnih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb z novim koronavirusom, zahteva razmislek – in predvsem spodbuja ustreznejše, življenjsko ukrepanje, ki ne bo onemogočalo normalnega življenja.