Etika

Evtanazija: »Predlagani zakon ni prava rešitev – prihajalo bo do napak, prihajalo bo do zlorab ...«

»Upam, da pri nas ne bomo šli tako daleč kot v Kanadi, kjer trenutno razpravljajo o tem, ali bi evtanazijo lahko opravili tudi pri nekom, pri katerem je glavni vzrok trpljenja revščina,« izpostavlja enega od ekstremov na tem področju prof. dr. Matjaž Zwitter, predstojnik katedre za medicinsko etiko na mariborski medicinski fakulteti. Mnogi zdravniki nasprotujejo rešitvam, ki jih prinaša predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o katerem bo državni zbor odločal danes. Če bo predlagani dokument sprejet, ga bodo zdravniki spoštovali, ne bodo pa (vsaj večina njih) sodelovali pri prostovoljnem končanju življenja, ampak se bodo, kot smo slišali na včerajšnji novinarski konferenci dveh glavnih zdravniških asociacij, sklicevali na ugovor vesti.

Varnost in kakovost

»Po koliko smrtih odgovor ministrstva za pravosodje ne bo več negativen?«

Slovenski zdravniki niso le zgroženi, ampak se počutijo tudi ogrožene. Za to je kriva komunikacija, ki se je razplamtela na družbenih omrežjih, k temu so pripomogli tudi nasilni ekscesi, do katerih prihaja v klinični praksi. Kaj narediti, da bi takšno nasilno dogajanje preprečili, kaj storiti, da bi zaupanje med pacienti in zdravniki ter drugimi zdravstvenimi delavci povrnili na raven, ki predstavlja podstat za uspešno zdravljenje? Kako preprečiti različnim politično-interesnim skupinam, da stiske, v katero ene in druge postavlja še vedno neoptimalno delujoči sistem, te ne bi več izrabljale v svoj prid? Vemo namreč, da se tako le še dodatno poglablja komunikacijski prepad, ki onemogoča kakovostno in varno delo v zdravstvu, ki je že tako ali tako na hudi preizkušnji zaradi nedopustno dolgih čakalnih vrst za diagnostiko in zdravljenje. Zdravniki so se zdaj na plaz nedopustnih žaljivk in groženj odzvali – med drugim s kazenskimi ovadbami zoper deset znanih storilcev.

Varnost in kakovost

So danes, tri leta po revoltu zaradi »umiranja« družinske medicine, razmere v zdravstvu kaj boljše? Ne, še slabše so!

Že zgolj tri danosti, ki danes narekujejo delo (mladih) zdravnikov, povedo veliko o sistemskem in sistematičnem slabšanju pogojev za varno in poglobljeno strokovno delovanje, kar na koncu občutijo predvsem pacienti: delo v nevarnih okoliščinah zaradi prezrtih standardov in normativov, delo brez (ustreznega) mentorstva in istočasna razporeditev na več delovišč. Verjetno se v tem kontekstu marsikdo spomni apela družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma, ki so pred tremi leti opozorili na nevzdržne razmere zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in preobilice administrativnega dela; to se zajeda v že tako ali tako skopo odmerjeni čas za paciente, kajti ti ne potrebujejo le recepta ali napotnice, ampak tudi pregled in posvet o bolezni, ki jih tare. In do danes se ni kaj dosti spremenilo, vsaj ne na bolje.

Organizacija

»COVID-19 ima številne grozovite učinke – dober stranski učinek epidemije pa je, da je razgalila ključne probleme, ki so bili v slovenskem zdravstvu prisotni že prej«

Slovensko zdravniško društvo (SZD) v zadnjem času javno opozarja na odstopanja v delovanju urgentnih centrov, ki bi bolnikom po Sloveniji morali zagotavljati enakovredno dostopnost in kakovost urgentne oskrbe, vendar v praksi ni tako. Ministrstvo za zdravje so že pozvali k ukrepanju, s katerim naj bi odpravili številna neskladja, ki so se pojavila pri delovanju urgentnih služb, kajti zdravniki iz različnih regij so, kot ugotavlja izvršilni odbor zdravniškega društva, na podlagi aktualnih zakonskih določb pri izvajanju nujne medicinske pomoči primorani delati pri najmanj dveh delodajalcih, ob tem pa prihaja do skrb vzbujajočih težav. O tem sem se za Zdravstveniportal.si po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij pogovarjala s predsednikom SZD prof. dr. Radkom Komadino.

Revolt

»Slovenci smo v slabem nekaj posebnega«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi, vse prej kot zanemarljivimi težavami, ki se na koncu, vedno znova, lomijo na hrbtih zaposlenih in, seveda, pacientov. Zaposlenih v nekaterih vejah medicine kronično primanjkuje, med ključnimi problemi je tudi pomanjkanje negovalnega kadra. In vse te težave je epidemija še dodatno razgalila. Na nekatere od njih so po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij opozorili predsedniki štirih glavnih stanovskih združenj. Za Zdravstveniportal.si sem se pogovorila z vsakim od njih; najprej objavljam članek in video intervju s predsednikom sindikata Fides Konradom Kuštrinom.

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Ukrepi

Poziv ministru za zdravje, naj začne delati s polnim delovnim časom

Minister za zdravje od svojih stanovskih kolegov dobiva nedvoumen, vse glasnejši in vse odločnejši apel, naj se v ministrski vlogi vendarle začne stoodstotno posvečati problemom, ki so resni in kot taki zahtevajo skrbno domišljeno, zavzeto in poglobljeno ukrepanje, pa naj gre za zagotavljanje pogojev za čim bolj nemoteno delovanje zdravstvene dejavnosti, za omogočanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih dob – ali pa za zakonodajno ureditev področja dolgotrajne oskrbe, kjer da morajo biti prave rešitve skrbneje pripravljene od teh, ki so zdaj v javni razpravi.

Čakalne dobe

Čakalne dobe med epidemijo: kot domine, ki grozijo, da se bodo vsak hip podrle ...

V tem trenutku še ni mogoče reči, kakšen bo račun, ki ga bo opešano zdravje izstavilo mnogim, ki se v času epidemije kljub slabemu počutju niso upali odpraviti v zdravstveno ustanovo samo zato, da ne bi tvegali okužbe z nepoznanim novim koronavirusom – ali pa jim, nasprotno, kljub trudu, da bi prišli do pravočasne obravnave, ni uspelo prestopiti praga ordinacije. Problemi so kompleksni in takih primerov ni malo. Med njimi se je znašla tudi gospa, ki je pri sebi zatipala zatrdlino in sklepala, da obstaja velika verjetnost, da je zbolela za rakom na prsih. Toda do napotnice za usmerjeno onkološko diagnostiko ni mogla priti.

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.

Revolt

Zdravniki ne bodo več pristajali na butalske vladne ukrepe, pacienti pa bodo končno dobili to, kar jim pripada?

Osmič zapored so slovenski zdravniki in zobozdravniki izrazili zaupanje Konradu Kuštrinu in ga na letni konferenci ponovno izvolili za predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov za štiriletni mandat. Kljub temu, da je bil Kuštrin v svojem nastopu izjemno oster, je kolege s humornimi prebliski na račun aktualne vlade in njenih predhodnic spravil tudi v smeh, kot vedno – čeprav so se zdravstvo, v njem zaposleni in skupaj z njimi tudi bolniki znašli v morda najbolj kritični in prelomni fazi doslej. Resnost razmer je dobila odraz tudi v sklepih, sprejetih na letni konferenci Fidesa.