Ukrepi

Potegavščina ali resnica? Resnica, na žalost – takole oblast v času epidemije skrbi za slab zgled ...

Današnja fotografija srečanja predsednika države in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja z vojaško-policijsko patruljo na slovenski južni meji se zdi kot primer neslane šale. Kot da bi nekdo z uporabo stare fotografije poskušal nakazati situacijo, v kateri vsi ukrepi, ki jih zaradi epidemije novega koronavirusa spoštujemo že skoraj mesec dni, pač ne veljajo za vse. Toda fotografija ni stara, narejena je danes, njena sporočilnost pa je nedvoumna; s takimi primeri dobivamo zelo slabe signale. Ob predsedniku je minister za obrambo Matej Tonin, predstavnik vlade, ki nam je še danes sporočila, da rahljanja veljavnih ukrepov v tem trenutku še ne bo. Kakor za koga, očitno.

Ukrepi

Mladi zdravniki: »Bojimo se, da trenutni ukrepi za preprečitev širjenja okužbe z novim koronavirusom še vedno niso dovolj učinkoviti!«

Trenutno je pri nas 286 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Epidemija se je razširila po vsej državi in po najverjetnejšem scenariju bo preobremenitev zmogljivosti v našem zdravstvenem sistemu v kratkem povzročila krč, ki se ga vsi bojimo. Zato je tako zelo nujno dosledno udejanjanje prav vseh zaščitnih ukrepov – v zdravstvu to pomeni kaskadno menjavo zaščitne opreme, ki pa je ni na voljo. Ne dovolj. V Zdravstvenem domu Kranj so bili danes tako rekoč tik pred tem, da do nadaljnjega tamkajšnja vstopna točka, namenjena odvzemu brisov pri sumu na okužbo z novim koronavirusom, preneha z delovanjem. Dopoldne so namreč imeli le še tri zaščitne maske. Opoldne je direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura za Zdravstveniportal.si povedala, da so po številnih urgencah vendarle dobili 200 kompletov zaščitne opreme, ki pa bo zadostovala le do konca tedna.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Hematologija

Ministrstvo za zdravje bi moralo ukrepati takoj – da zaščiti hematološke bolnike in njihova življenja

Za imunsko oslabljene bolnike s krvnimi boleznimi sta kontrola ali zdravljenje v ambulanti oziroma v dnevni bolnišnici na polikliniki lahko usodna. Dobesedno. Dolgotrajno čakanje v povsem neustreznih prostorih, kjer mimogrede lahko pride do okužbe, ki hematološkemu bolniku lahko okrni ali izniči možnost za preživetje, je nedopustno – in na to bolniki, skupaj z zdravniki, že dolgo opozarjajo. Zgodba je podobna dolgoletni jari kači prizadevanja za pridobitev ustreznih bivalnih pogojev za bolnišnično zdravljenje v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC – to se je spremenilo, razmere na polikliniki pa so ostale slabe in se nenehno poslabšujejo, saj je bolnikov, ki se gnetejo na prenatrpanih hodnikih, vedno več.

Hematologija

Vodstvo UKC o problemu hematoloških bolnikov: najprej urgentna pomoč, potem selitev, nato širitev dnevnega hospitala

»Dolgoletnega problema se v vodstvu UKC Ljubljana zelo dobro zavedamo. Ambulanto in dnevni hospital hematoloških in pulmoloških bolnikov smo takoj – in večkrat – obiskali in se osebno prepričali, kako velika je stiska bolnikov in zaposlenih,« je v odgovoru na naša vprašanja sporočilo vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.

Hematologija

Hematološki bolniki (spet) ogroženi zaradi okužb, ki so lahko tudi usodne

Nedopustne razmere na starem Kliničnem oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC, ki so onemogočale kakovostno in varno zdravljenje hematoloških bolnikov, se zdijo že skorajda pozabljene, čeprav je bila pot do selitve v nove, sodobne, varne prostore zelo ovinkava, naporna, za kar nekaj bolnikov usodna. Toda dolgoletna prizadevanja tako zaposlenih kot pacientov so obrodila sadove – posledično se je zmanjšala ogroženost obolelih, prav tako potreba po »preventivnem« zdravljenju s protimikrobnimi zdravili, s katerimi so na kliničnem oddelku poskušali zmanjšati pogostost zapletov pri zdravljenju. Že nekaj časa pa predstavlja resen problem drugo, novo žarišče.