Ukrepi

Zakaj se Slovenija ne more primerjati z Novo Zelandijo, čeprav sta državi primerljivi na več ravneh

Pravzaprav je fenomen, ki nam ga v boju proti širjenju epidemije in pandemije COVID pokaže primerjava med Slovenijo in Novo Zelandijo, zelo poveden. Ukrepi v obeh državah so primerljivi, v uspešnosti premagovanja novega koronavirusa nas Nova Zelandija z upoštevanjem »zlatih pravil« prehiteva, pri zaupnosti odnosa med politiko in prebivalstvom pa praktično ni mogoče potegniti vzporednice. V Novi Zelandiji ljudje zaupajo, pri nas ne – pa naj gre za zaupanje v vlado katerekoli barve in kakršnegakoli političnega prepričanja.

Ukrepi

Občinska cenzura in zloraba lokalne oblasti med epidemijo »utišali« javne pozive za zaščito zdravja domačinov Kanala ob Soči, zlasti azbestnih bolnikov in bolnikov z rakom?

Kljub radikalnim ukrepom, odločbam, odlokom, omejitvam in prepovedim, ki jih je v Sloveniji narekovalo obvladovanje koronavirusa SARS-CoV-2, so iz evropskega žarišča epidemije italijanski tovornjaki nemoteno vsak dan dovažali pošiljke odpadkov (sekundarnih goriv) v sosežigalnico Salonita Anhovo. Zato so se v tem času še intenzivneje kot sicer vrstili apeli domačinov, ki so, da bi zaščitili najbolj ranljive prebivalce – azbestne bolnike in druge bolnike s težkimi kroničnimi obolenji –, zahtevali ustavitev tovrstnega prometa in (so)sežiganja odpadkov, vendar se na tej ravni ni zgodilo nič. Dogajalo pa se je drugje – tudi v neposrednih poskusih cenzure tovrstnih javnih apelov, opozarjajo tako v društvu Eko Anhovo kot v nevladni organizaciji Danes, civilni pobudi prebivalcev občine Kanal ob Soči.

Ukrepi

Navedbe predsednice združenja Srebrna nit je vodstvo doma v Kamniku ovrglo kot netočne, Borut Pahor pa bo še naprej obiskoval varovance domov za starejše

Predsednik države bo ne glede na nedavni poziv vodstva združenja Srebrna nit tudi v prihodnje nadaljeval z obiskovanjem varovancev domov za starejše in socialno-varstvenih zavodov. Tako bo danes obiskal Dom na Krasu, v katerem bivajo stanovalci s težavami v duševnem zdravju in z intelektualnimi ovirami. Pahor s takim pristopom, s katerim se odziva na vabila vodstev domov, tamkajšnjih varovancev in njihovih svojcev, želi sporočiti, da varovanci domov in zavodov kljub karanteni v času epidemije novega koronavirusa niso sami in pozabljeni.

Ukrepi

Fizioterapija v času epidemije: pri težkih obolenjih zamujenega časa za ukrepanje ne bo mogoče nadoknaditi, otroci z razvojnimi motnjami pa so že pet tednov brez terapij ...

Epidemija novega koronavirusa bo pustila posledice na vseh ravneh in tako rekoč na vseh ljudeh, predvsem pa na obolelih – pri nekaterih med njimi bodo problemi, nastali zaradi »zamrznitve« izvajanja zdravstvenih storitev v prvi fazi epidemije, resni, lahko tudi nepopravljivi. To potrjujejo tudi izkušnje v fizioterapevtski dejavnosti, zlasti na primarni ravni zdravstvenega varstva.

Ukrepi

Bolnišnice ponovno odpirajo vrata za nenujne preglede, preiskave in posege – v Celju so pripravili nove čakalne sezname, na Jesenicah bodo pacientom dan pred operacijo odvzeli bris ...

Epidemija novega koronavirusa je močno spremenila ustaljeni protokol postopkov zdravljenja, kar je med drugim povzročilo še dodatno podaljšanje čakalnih vrst, ki so bile že pred epidemijo v nekaterih vejah medicine nedopustno dolge. Tako imenovani elektivni oziroma nenujni pregledi in posegi so bili zadnjih pet tednov »zamrznjeni«, saj so bile praktično vse zmogljivosti slovenskega zdravstva usmerjene v preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 ter v zdravljenje bolnikov s COVID-19 in drugimi urgentnimi stanji. Zdaj so izvajalci zdravstvenih storitev pred novimi, resnimi izzivi. Kako bodo zdravstvene ustanove kos logistično-izvedbenim zapletom, ki bodo sledili prvemu valu epidemije? Kako bo poskrbljeno za ažurno, kakovostno in varno obravnavo pacientov?

Ukrepi

Potegavščina ali resnica? Resnica, na žalost – takole oblast v času epidemije skrbi za slab zgled ...

Današnja fotografija srečanja predsednika države in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja z vojaško-policijsko patruljo na slovenski južni meji se zdi kot primer neslane šale. Kot da bi nekdo z uporabo stare fotografije poskušal nakazati situacijo, v kateri vsi ukrepi, ki jih zaradi epidemije novega koronavirusa spoštujemo že skoraj mesec dni, pač ne veljajo za vse. Toda fotografija ni stara, narejena je danes, njena sporočilnost pa je nedvoumna; s takimi primeri dobivamo zelo slabe signale. Ob predsedniku je minister za obrambo Matej Tonin, predstavnik vlade, ki nam je še danes sporočila, da rahljanja veljavnih ukrepov v tem trenutku še ne bo. Kakor za koga, očitno.

Manipulacije

Trije vnebovpijoči primeri kršitev zdravniške etike v času epidemije COVID

Razmere, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa, v sodobni družbi nimajo primerljivega ekvivalenta, tako globoko so zarezale v bit našega življenja. V tem kontekstu posebno skrb vzbuja padanje etičnih meja v stroki, v kateri se vsak odklon od etike že v osnovi šteje za zavržnega. Kaj se je zalomilo v etosu nekaterih zdravnikov?

Ukrepi

Velikonočno obarvana sporočila zdravnikov, ki (naj) se vas dotaknejo

Epidemije, ki je s postopnim upadanjem okužb z novim koronavirusom pri nas najverjetneje že dosegla vrh, še ni konec. Je pa v teh dneh, zaznamovanih ne le s prebujajočo se pomladjo, ampak tudi z upanjem in simboliko novega začetka, vendarle mogoče zaznati konkretno prelomnico, od katere bo odvisno, kako hitro se bomo spet lahko vrnili v običajne življenjske tirnice, ki jih pogrešamo – tako kot hrepenimo po stiku z vsemi najdražjimi, od katerih smo v času epidemije »odrezani«. Kdaj se bo to zgodilo, ni odvisno le od vlade ali od zdravnikov, ki se borijo za življenja bolnikov z najtežjo obliko bolezni COVID, ampak tudi oziroma predvsem od nas samih – vsakdo mora prevzeti odgovornost za svoje ravnanje in se zavedati, da tako pomaga izrisovati krivuljo obolevnosti, za katero vsi upamo, da bo kmalu izginila iz našega vsakdana.

Ukrepi

»Če želimo sproščati ukrepe stroge samoizolacije, bo spremljanje kontaktov okuženih nujno,« meni mag. Pia Vračko o ukrepu, ki ga je danes članicam predlagala tudi Evropska komisija

Pia Vračko iz Centra za zdravstveno varstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), specialistka javnega zdravja in magistra mednarodne ekonomije, je svetovalka evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri načrtovanju ukrepov za obvladovanje COVID epidemije, od včeraj pa sodeluje tudi v strokovni skupini, v kateri pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović snujejo ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Tovrstnih strokovnih izzivov še dolgo ne bo zmanjkalo, pa naj gre za nadgradnjo testiranja, za uvedbo serološkega testiranja ali za dosledno uporabo zaščitnih mask. Pogovarjali pa sva se predvsem o trenutno najbolj vroči temi – uporabi aplikacije za sledenje kontaktom okuženih; to je sogovornica ovrednotila kot strokovnjakinja s področja javnega zdravja, medtem ko sva oceno o splošnih razsežnostih in dilemah, ki jih poraja tak ukrep, prepustili ekspertom na drugih področjih delovanja družbe.

Ukrepi

Milan Krek: »Prekleto dobro smo se zavedali, kaj se dogaja, vendar nas v Ljubljani niso hoteli slišati«

»Če države ne bodo sprejele doslednih ukrepov in omejitev, s katerimi bo mogoče preprečiti širjenje okužb z novim koronavirusom in zbolevanje za COVID, se bo na globalni ravni okužilo 7.000.000.000 ljudi, umrlo jih bo 40.000.000 – če pa bomo vsi celovito ukrepali, bo okuženih 2.500.000.000 in umrlih 10.000.000. Gre za 30 milijonov življenj, za katera se trudimo, da bi jih rešili!« je danes s primerjavo dveh scenarijev glede možnih globalnih posledic pandemije novega koronavirusa predstojnik koprske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, specialist javnega zdravja, boleče zarezal v aktualno resničnost, katere del je tudi Slovenija, in naredil analitični razrez dosedanjih ukrepov pri nas.