Dobro je vedeti

Varno v gore – nasveti zdravnikov in gorskih reševalcev

»Srečno pot!« Sporočilno večplasten in z iskrenimi željami prežet je pozdrav, s katerim pohodniki, planinci in gorniki, plezalci in iskalci novih doživetij drug drugega pospremijo na nadaljnjo pot, na kateri naj bo korak varen, misel pa jasna. Večina njih dobro ve, da lepota divje, nedotaknjene narave in vseobsegajoči mir, ki človeka v gorah globoko prevzameta in prežameta, predstavljata le en pol; po drugi strani pa tako vzpon kot spust lahko kaj hitro postaneta tvegana, če pohodnik ni dobro pripravljen, previden in odgovoren, če se na zahtevni vzpon odpravi v času, ko vremenske razmere že od daleč svarijo pred takšno odločitvijo. Ničkolikokrat ponovljeni nasveti, za katere se zdi, da jih mora poznati in upoštevati sleherni planinec, nemalokrat še vedno ostajajo preslišani, kar med drugim potrjuje bilanca gorskih reševanj, ki je v porastu; enako, žal, velja tudi za tovrstne dogodke s tragičnim epilogom.

Srce in žilje

Srčno popuščanje, družinska hiperholesterolemija, sindrom zlomljenega srca, infarkt ... – kar 80 odstotkov smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi bilo mogoče preprečiti

Poznavanje narave srčno-žilnih obolenj, ki na letni ravni po vsem svetu prezgodaj ugasnejo kar 20,5 milijona življenj, je danes tako poglobljeno, da bi bilo s preprečevanjem dejavnikov tveganja, pravočasno prepoznavo znakov oziroma simptomov bolezni in takojšnjim začetkom zdravljenja mogoče preprečiti kar 80 odstotkov teh smrti.

Varnost in kakovost

Zdravilo s semaglutidom se zlorablja za estetsko hujšanje, zmanjkuje pa ga za tiste, ki jim je namenjeno: za sladkorne bolnike in posameznike, pri katerih je debelost diagnosticirana kot bolezen

Živimo v času, ki nam kaže, da vedno bolj postajajo dobrodošle hitre, poenostavljene »rešitve« – podobno, kot se na ravni slehernika vse prepogosto dogaja tudi s poglobljenostjo razmišljanja, ki postaja vse bolj plitka. Značilen primer takšnega dogajanja je tudi skrb za zdravje in dobro počutje. Nekdo, ki osebno, javno in tudi družbeno angažirano svari pred nevarnostmi cepljenja in se za nič na svetu, tudi za ceno svojega življenja ali življenja svojih otrok, ne bi odločil za zaščito s cepivom, pa čeprav je ta dokazano učinkovita in varna, je, na primer, po drugi strani nemalokrat brez vsakršnih predsodkov pripravljen poseči po zdravilu, če mu to zagotavlja poenostavljeno pot do estetskega (s)hujšanja. Tak človek se ne sprašuje kaj dosti o tem, kako (ne)varno je lahko to zdravilo, če se ga uporablja v namene, za katere ni indicirano, in če ga ne predpiše zdravnik. Tudi to, da všečnost nima enačaja z varnostjo in učinkovitostjo, pa tudi z znanostjo in dokazljivostjo ne, postaja postranskega pomena.

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Srce in žilje

Dedno presnovno motnjo, znano pod imenom hiperholesterolemija, pri nas vsako leto odkrijejo pri približno 50 otrocih, starih pet let

Družinska hiperholesterolemija je pogosta bolezen, ki vse prepogosto ostane neprepoznana. Ker se lahko pojavi že pri otrocih, je izjemno pomembno, da v Sloveniji po zaslugi tako rekoč unikatnega pristopa, po katerem se zgledujejo tudi druge države, danes v sklopu sistematskih pregledov že pri pet let starih otrocih izvajajo tudi presejanje za hiperholesterolemijo – in tako na letni ravni odkrijejo približno 50 otrok s to motnjo, ki jo posledično diagnosticirajo tudi pri enem od staršev in pri polovici sorojencev. In zakaj je tako zelo pomembno, da to presnovno motnjo, za katero je značilna povišana raven tako imenovanega slabega, LDL holesterola, diagnosticirajo v čim zgodnejši fazi?

Nujna stanja

»V tujini niso neumni, zato imajo namenske reševalne helikopterje, ki so cenejši, hitrejši, okretnejši – pri nas pa so že sicer slabo stanje v zadnjem času z 'izboljšavo' aktivacije še dodatno poslabšali!«

Robert Sabol, diplomirani zdravstvenik, je že več kot tri desetletja reševalec. Svoje poslanstvo uresničuje v sklopu Reševalne postaje UKC Ljubljana; bil je tudi prvi reševalec motorist na Slovenskem, strokovno pot je nadgradil s pridobitvijo evropske licence za helikoptersko reševanje. Postaja pa tudi sinonim prizadevanj za ureditev helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP), saj ta pri nas nima ustreznih okvirov, ki bi stroki zagotavljali celovito podporo pri reševanju življenj. Reševalni časi ostajajo predolgi, zato veliko preveč ljudi z akutnimi stanji – pa naj gre za infarkt ali možgansko kap ali poškodbo –, ki bi jih bilo sicer mogoče rešiti, na žalost umre. Dolgoletna opozarjanja niso obrodila sadov, Slovenija še vedno nima namenskega reševalnega helikopterja, razmere pa so se, kar je povsem neverjetno, v zadnjem času še poslabšale. O tem in o že pripravljenem predlogu za ureditev tega za slovensko družbo vitalnega področja, o dobrih praksah v tujini pa tudi o sanjah Slovenije, da bi postala druga Švica, sva se pogovarjala z Robertom Sabolom, prejemnikom odličja »reševalec NMP leta 2021«, ki pričakuje takojšnjo odzivnost najbolj poklicanih – in pri tem prst uperja v premiera in v ministra za zdravje.

Srce in žilje

Prim. Janez Poles o ugašanju življenj zaradi ateroskleroze: »Prvih 50 let zapravljamo zdravje, naslednjih 50 let pa se, če jih doživimo, trudimo, da bi ga povrnili«

Ateroskleroza oziroma aterosklerotična bolezen je eno izmed številnih srčno-žilnih obolenj, ki vse predolgo poteka v neopazni obliki; oboleli težave ne zazna, dokler se ne pojavijo resni bolezenski zapleti. Srčno-žilne bolezni so pri še vedno na prvem mestu med vzroki za umiranje; ateroskleroza je v večini primerov (v 85 odstotkih) glavni krivec za smrt bolnika, ki je doživel srčni infarkt ali možgansko kap. Kot poudarja prim. Janez Poles, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, nam je v Sloveniji po letu 2000 stopnjo umrljivosti zaradi omenjenih obolenj sicer resda uspelo znižati pod 40 odstotkov (pri moških, pri ženskah še ne) in se tako uvrstiti med uspešnejše evropske države. Toda izzivov tudi na tem področju preprosto ne zmanjka.

Preventiva

Nekajminutna naložba, ki vam lahko reši življenje: brezplačne meritve holesterola, krvnega tlaka in krvnega sladkorja

Holesterol. Krvni tlak. Krvni sladkor. Njihove vrednosti vplivajo na kakovost našega zdravja in na dolžino našega življenja. Dokler se človek počuti dobro in ne dobi katere od diagnoz, ob katerih se je prisiljen zaustaviti in prevrednotiti (dotedanje) življenjske vrednote, se s temi parametri praviloma ne ukvarja. Šele potem, ko mu organizem začne sporočati, da bo treba nekaj radikalno spremeniti, se mu zazdi vredno zazreti se v širšo sliko. In ta marsikdaj ni najobetavnejša. Zato vedno, ne le ob svetovnem dnevu zdravja (7. april), velja, da je nadvse priporočljivo redno preverjati parametre, ki predstavljajo dobršno odslikavo našega zdravja. Če pride do opaznih odstopanj od priporočenih vrednosti, pa, seveda, v skrbi za svoje zdravje tudi pravočasno ukrepati.

Kožne bolezni

»Če psoriaza ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj ...«

Bolezen, ki jo poznamo kot luskavico ali psoriazo, je v resnici dokaj pogosta, pravzaprav je ena najpogostejših kožnih bolezni, čeprav število bolnikov z že postavljeno diagnozo tega morda ne potrjuje. Veliko obolelih prve znake te bolezni, ki niso preveč moteči, saj se pojavijo na skritih kotičkih človekovega največjega organa – kože, preprosto prezre, pogosto tudi v prepričanju, da gre za prehodno težavo, ki bo slejkoprej izzvenela. Da ni tako, opozarja prof. dr. Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike ljubljanskega UKC, ki poudarja, da pri psoriazi, če ta ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj, pri katerih je pravočasno ukrepanje vitalnega pomena.

Kožne bolezni

»Če bi pravočasno prepoznali bolnike z luskavico, pri katerih je ogroženost za pojav psoriatičnega artritisa zelo velika, bi nastanek te kronične vnetne revmatične bolezni verjetno lahko odložili ali celo preprečili«

Luskavica ali psoriaza je ena najpogostejših kožnih bolezni, ki pri večini obolelih poteka v blagi obliki; spremembe na koži so lokalne, majhne, praviloma neopazne in jih je mogoče sanirati z uporabo mazil, krem ali losjonov, ki jih obolelemu predpiše osebni zdravnik. Povsem drugačna pa je zgodba pri težjih oblikah; te so danes sicer dobro obvladljive in ozdravljive, seveda pa mora biti diagnoza postavljena pravočasno. Posledično ukrepanje ter zdravljenje, ki se odvija pod okriljem dermatologa ali revmatologa, mora biti usmerjeno v umiritev bolezenskih znakov ter v preprečitev gradacije drugih težav, ki jih v organizmu lahko sproži nezdravljena luskavica.