Iskalnik

Iskalnik

Varnost in kakovost

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda ...«

»Noben pacient se še ni pritožil na ustavno sodišče zaradi kratenja pravice do pravočasnega pregleda. Smo res tako pohlevni?« (se) je na zdravstvenem razvojnem forumu, konferenci, ki je že tradicionalno posvečena dilemam in vprašanjem glede (ne)doslednega zagotavljanja varnosti in kakovosti v slovenskem zdravstvenem sistemu, vprašal prim. Dorjan Marušič, zdravnik in samostojni svetovalec; med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti, je bil nekaj časa tudi minister za zdravje, zato sistem pozna v srži. Zaveda se, kako nujne so spremembe – vendar opozarja, da tudi milijarde evrov ne bodo pomagale skrajšati čakalnih dob, dokler sprememb ne bodo celovito zasnovali ljudje, ki poznajo prave recepte za ukrepanje.

Presejalni programi

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Rak

Viljem Kovač: »Vsakemu Slovencu, ne glede na to, na katerem koncu države živi, je treba zagotavljati enako kakovostno zdravljenje«

Prebivalstvo Slovenije se pospešeno stara, o čemer priča tako na glavo obrnjena demografska piramida kot tudi naraščajoča obolevnost za rakom, boleznijo z več sto raznolikimi obrazi, ki danes ni več usodna, ampak je po zaslugi znanstvenih izsledkov, umeščenih v znanje sodobne medicine, postala eno od kroničnih obolenj. Kje smo na področju obvladovanja raka, kateri so najbolj izstopajoči dosežki onkologije, kje nas čakajo največji izzivi – in kako jim bo Slovenija kos? O tem je za zdravstveni portal v video intervjuju podrobneje spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor osrednje institucije za zdravljenje raka na Slovenskem, Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana.

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Organizacija

Mojca Senčar: »Pacienti ne morejo stavkati, moč potrebujejo za boj z boleznijo. Res se čudim politiki, da ne podpre zdravstva!«

Nedopustno dolge čakalne dobe. Preobremenjenost zdravnikov in medicinskih sester, zlasti v družinski medicini. Nenehno nalaganje papirologije in vedno novih e-opravil, ki zmanjšuje kakovost in varnost zdravljenja. Iztrošene naprave, ki bi jih že davno morali nadomestiti z novimi. Pomanjkanje strokovnega kadra. Zaostajanje za napredkom v medicini. Veliko je stvari, ki hromijo delovanje slovenskega zdravstva, veliko razlogov, ki narekujejo revolt pacientov. Bo prišlo do tega – in če ne, zakaj? Več o tem v pogovoru z Mojco Senčar, zdravnico in bolnico, zagovornico pravic pacientov, ambasadorko ozaveščanja o zdravem življenju in skrbi za lastno zdravje, pronicljivo ocenjevalko razmer v slovenski politiki, ki ne zmore in ne zna potegniti odločilnih potez – v dobro vseh.

Ukrepi

Hladen tuš za medicinske sestre, odzivi različni

Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?

Ukrepi

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, odhaja. Zaradi pritožb in obtožb skupine zdravnikov. Upravičenih ali povsem krivičnih? In kakšne bodo posledice tega dejanja, ki skorajda preveč srhljivo spominja na dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo? Več o tem v intervjuju s prof. dr. Tomislavom Klokočovnikom za zdravstveni portal.

Ukrepi

Zdravniki v osnovnem zdravstvu tokrat ne bodo popustili, minister za zdravje pa krizo zanika

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, odmeva in dobiva tudi celovito sindikalno podporo, v konkretnih zahtevah za udejanjenje standardov in normativov. Medtem ko sindikata Praktik.um in Fides napovedujeta radikalne ukrepe, pa minister za zdravje Samo Fakin po drugi strani ocenjuje, da razmere v zdravstvu v resnici niso tako zelo katastrofalne, kot bi lahko sklepali po odzivih slovenskega zdravništva.

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Rak

Imate doma še kakšen tolarski bankovec? Združenje Europa Donna poziva k dobrodelnosti!

Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna (ED) je na današnjem dogodku, v sklopu katerega so predstavili dobrodelno akcijo Napolni nas z upanjem, na piedestal postavilo moške. Sina, soproga in očeta žensk, ki so zbolele za rakom na prsih in so pri premagovanju te bolezni – tako kot tisoče drugih, ki se v življenju srečajo bodisi s tem bodisi s katerim drugim težkim obolenjem – potrebovale podporo in pomoč pri spopadanju s težavami, s katerimi rak ne prizanese niti najbolj pogumnim.

Ukrepi

100 dni vlade – 100 strani zahtev naših bralcev za zdravstvenega ministra

Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Skrb za čisto okolje

Izpusti tovarn so »v dopustnih mejah«, ljudje pa zbolevajo in umirajo

Uroš Macerl, priznani okoljski aktivist (Eko krog), sicer ekološki kmetovalec, je lani dobil najbolj prestižno okoljsko nagrado za Evropo (Goldmanova okoljska nagrada), ki jo vsako leto prejme po en nominiranec z ene celine. Razlog? Skupaj s somišljeniki je v dolgoletnem boju s cementarno Lafarge dosegel, da je ta ostala brez okoljevarstvenega dovoljenja, prisiljena je bila prenehati s sežiganjem odpadkov, z ogrožanjem zasavskega okolja in z uničevanjem zdravja tamkajšnjih prebivalcev. A podobnih zgodb o tem, kako izpusti tovarn, ki so »v dopustnih mejah«, uničujejo zdravje slovenstva in prezgodaj ugasnejo številna življenja, je še veliko.

Transplantacije

Darovanje organov post mortem – odslej vnaprejšnja opredelitev možna tudi po elektronski poti

Za bolnika, pri katerem je prišlo do odpovedi katerega izmed organov, je še v ne tako zelo davni preteklosti to pomenilo konec življenja. Danes je drugače, kajti sodobna medicina zna potem, ko so vse ostale možnosti zdravljenja izčrpane, obolelega rešiti s presaditvijo organa. In slovenska medicina je v tem res dobra. Zatakne pa se takrat, ko se z operacijo mudi, vendar ni ustreznega organa, ki bi obolelemu omogočil nadaljnje življenje. Zato Slovenija-transplant že dolga leta sodeluje z Eurotransplantom, zato pozivi k altruizmu – vnaprejšnji opredelitvi za darovanje organov post mortem, s čimer človek potem, ko njegovo srce že preneha utripati, lahko reši življenje ne enemu, ampak več ljudem. Zdaj je to izjavo mogoče izpolniti tudi po elektronski poti.

Skrb za čisto okolje

Evropski teden zmanjševanja odpadkov – s plastiko, zdravili in drugimi nevarnimi odpadki proč od narave!

Danes se je začel evropski teden zmanjševanja odpadkov. Simbolično dogajanje, ki ga bodo zaznamovale številne prireditve, je v resnici opomnik, da bi vsi skupaj in vsak posebej morali korenito ukrepati v skrbi za boljši skupni jutri – nas, naših otrok in prihodnjih rodov. Zato, da se bodo tudi ti lahko na tem planetu naužili lepote, ki nas obdaja tako rekoč na vsakem koraku. Razen tam, seveda, kjer brezbrižno odvrženi odpadki že zdaj povzročajo težko popravljivo škodo v vodnih virih, v okoljih, kjer iz tovarniških ali proizvodnih objektov pronica v zemljo in v bližnje vode ali se vije v zrak nesnaga.

Ukrepi

Program otroške srčne kirurgije: odločitev bo padla sredi decembra

Program otroške srčne kirurgije, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana in za katerega je kazalo, da se po popolnem kadrovskem razpadu preprosto ne bo več mogel pobrati, v tem trenutku deluje. Vodstvo UKC zagotavlja, da se razmere opazno izboljšujejo, najsi gre za kadrovsko pokritje tega izjemno sofisticiranega programa ali za odnose med zaposlenimi, ki da so neprimerljivo boljši kot v preteklosti. Toda minister za zdravje bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa, ki je še vedno, vsaj na simbolični ravni, razpeto med dvema nosilcema, ljubljanskim UKC in Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), sprejel šele čez mesec dni. Do takrat pa ga, tudi zaradi današnjih obljub, izrečenih na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, čaka veliko dela.

Zobozdravstvo

Krunoslav Pavlović: »Pravzaprav je aktualno vprašanje, ali ljudje v resnici vedo, kaj jim zdravstveno zavarovanje danes sploh še zagotavlja«

Odbor za zobozdravstvo, ki ga v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije vodi Krunoslav Pavlović, je v zadnjih mesecih zelo aktiven. Predstavniki različnih vej dejavnosti, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline, pospešeno opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz.