Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) je danes; dan, ko se še pogosteje kot sicer vrstijo opozorila, kako se spopadati s to neozdravljivo, napredujočo boleznijo, ki človeku počasi, a vztrajno jemlje dih ter slabi dihalne in posledično tudi druge mišice v telesu.
November je zdaj že tako rekoč tradicionalno posvečen skrbi za zdravje moških; v tem mesecu, tako imenovanem movembru, se vrstijo pozivi k čim boljši ozaveščenosti, preventivi in zgodnji prepoznavi bolezenskih znakov, ki jih moški še vedno vse prepogosto prezrejo in se ne odločijo za (pravočasni) posvet z osebnim zdravnikom in za nadaljnje ukrepanje, ki bi jim lahko prihranilo prenekatero grenko izkušnjo pri prebolevanju katerega od resnih rakavih obolenj. Tudi zato je letos mesec movember posvečen ozaveščanju o raku mod oziroma raku testisov.
Če s hrano zaužijemo dovolj živil, bogatih s prehranskimi vlakninami, ne poskrbimo le za dobro počutje, ampak tudi za zdravje, kajti tudi te koristne balastne snovi, ki jih je v obilju v žitih in stročnicah, v sadju in zelenjavi, pripomorejo k zaščiti pred boleznimi. Dolgoročni ugodni vpliv na zdravje je pri tovrstni prehrani znanstveno dokazan; zmanjša se tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, denimo sladkorne bolezni tipa 2, srčno-žilnih obolenj pa tudi raka. Toda aktualna nacionalna prehranska raziskava, narejena na »vzorcu« 1248 mladostnikov, odraslih pa tudi starostnikov iz vseh slovenskih regij, je pokazala, da kar 90 odstotkov slovenskega prebivalstva zaužije bistveno premalo prehranskih vlaknin.
Čeprav je težko verjeti, je stanje, ki ga v zadnjem obdobju povzroča pospešeno širjenje okužb z delta različico novega koronavirusa, pri nas slabše kot pred letom dni, ko še ni bilo na voljo zaščite, ki človeka obvaruje pred najtežjimi zapleti bolezni COVID. Zaprtja družbe trenutno (še) ni, razmere so nepredvidljive, jasno pa je, da ob tako pospešenem kroženju virusa absolutno velja upoštevati prav vse priporočene zaščitne ukrepe – da se ne okužimo in da okužbe ne prenašamo naprej, kajti le tako bo mogoče čim prej ustaviti kalvarijo v enotah intenzivne terapije, preprečiti pospešeno ugašanje življenj zaradi akutnih zapletov po okužbi s SARS-CoV-2 in tudi vsem drugim bolnikom, ki potrebujejo celovito in pravočasno obravnavo, omogočiti dostop do zdravstvenega varstva, ki je že vse predolgo močno okrnjen, pogojen s pomanjkanjem strokovnega kadra in mankom logističnih zmogljivosti. V teh okoliščinah je tvit oziroma čivk vidne predstavnice zdravstvene nege, strokovnjakinje na področju menedžmenta, raziskovalke in predavateljice na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin ter članice združenja za dostojno starost Srebrna nit prof. dr. Brigite Skela Savič, ki se je leta 2018 tudi politično angažirala v stranki SD, močno odmeval. Predvsem v negativnem smislu.
Postali smo prvi na svetu, osvojili smo neslavni globalni rekord. Rekord, ki bi se ga morali sramovati, rekord, zaradi katerega bo znova ugasnilo vse preveč življenj. Povprečje števila novoodkritih okužb z novim koronavirusom – ja, točno tistim virusom SARS-CoV-2, za katerega mnogi še vedno zatrjujejo, da ga je mogoče premagati zgolj s pozitivnim razmišljanjem, saj da je pandemija tako ali tako lažna novica, izrabljena zato, da bi nas vse opremili s čipi – nas je v zadnjem tednu katapultiralo na prvo mesto na svetovni lestvici. In čeprav so okužbe prisotne tudi drugod, bo njihova peza pri nas ena od najhujših. Zakaj? Zato, ker so nejeverni Tomaži preglasili stroko, zato, ker je politika izgubila še zadnjo trohico ugleda – in z njo, žal, tudi stroka, ki se pojavlja na vladnih tiskovnih konferencah. Pa tudi zaradi tega, ker se mnogi, premnogi pri nas niso odločili za zaščito s cepljenjem, ki resda ni 100-odstotno učinkovito, a v tej pandemiji lahko obvaruje največ življenj.
Prof. dr. Samo Zver. Zdravnik z veliko začetnico, ki pa v svojem bistvu ostaja preprost človek, neizmerno predan bolnikom in njihovi dobrobiti. Nikoli se ni bal spregovoriti resnice, tudi v času, ko so bili bolnike s krvnimi raki v sklopu Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, katerega predstojnik je danes, primorani zdraviti v starih, nedopustno neustreznih prostorih, v katerih krhkega imunskega sistema obolelih ni ogrožala le bolezen, ampak tudi bolnišnično okolje, v katerem so bili izpostavljeni dodatnim okužbam. Vrstili so se projekti, v katerih je skupaj z bolniki in njihovimi združenji – pri tem je bilo vedno najglasnejše, najbolj ozaveščeno in najaktivnejše Združenje bolnikov z limfomom in levkemijo L&L – dosegal premike na področju zdravljenja, celostne obravnave in rehabilitacije v tistih spregledanih segmentih, kjer obstoječi sistem tega ni zagotovil. Bodisi zato, ker ni bilo dovolj denarja, bodisi zaradi tega, ker za to nikoli ni bilo dovolj politične volje.
Na globalni zemljevid genske terapije se na novo umešča tudi slovenska znanost, v sodelovanju z domačo industrijo. Izsledki in dognanja strokovnjakov, ki so več kot tri leta sodelovali v sklopu projekta SmartGene.si, prinašajo novo upanje za bolnike z rakom. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je že odobrila začetek kliničnega preizkušanja terapije z novim genskim zdravilom, ki je plod slovenskega znanja – v sklopu prve faze študije bodo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec dovoljenja za izvajanje kliničnega preizkušanja, začeli zdraviti paciente s kožnimi tumorji na glavi in vratu.
V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?
Pogovarjala sva se na obrobju Kranja, v Lazah v Stražišču, kjer je bil v preteklosti eden najlepših kotičkov na obrobju gorenjske prestolnice. Z ribnikom, ki ga danes ni več, z bistrimi potočki, ki jih je industrija skalila z mavrico strupenih izpustov in v katerih danes ni več življenja. To območje se je ponašalo z bogato floro in favno, ki je bila prav tako v dobršni meri podvržena izumrtju – zaradi nedopustnih posegov v naravni habitat, zaradi strupenih odplak, izpustov in kaskadno ponavljajočih se požarov. Po drugi strani pa industrijski obrati v Lazah (nekateri so si tu izsilili domicil kljub temu, da, na primer, nimajo gradbenih dovoljenj, ponašajo pa se z izjemno kratkovidno podeljenimi dovoljenji za poseganje v okolje) vedno znova zaobidejo vse zakonodajne določbe in pravila, tudi s pomočjo lokalne politike. V potoku ni več rakov, ob vodi ni več številnih divjih ptic, tudi fazanov, ki so nekdaj tu imeli domicil. Ostala je industrija. In prebivalci, ki na račun dolgoletnega neskrbnega ravnanja države in lokalnih oblasti, politike vseh barv, umirajo na obroke. Dobesedno. Zaradi raka, respiratornih obolenj, demence ... Zato, ker je bil vedno »mali človek« tisti, ki je moral plačati največjo ceno za preračunljive politične odločitve in usmeritve.
Kljub temu, da je ugriz strupenjače lahko usoden, pri nas že desetletja ni prišlo do smrti zaradi zastrupitve po takšnem bližnjem srečanju z gadom ali modrasom. Da bo tako tudi v prihodnje, velja v naravi upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Kar se tiče kač, je pravilo preprosto – gledanje pod noge in skrbno opazovanje dogajanja v bližini kraja, kjer se sprehajamo, počivamo, se igramo z otroci, nabiramo gozdne jagode, borovnice, cvetice ... Tudi kače se praviloma umaknejo. Toda včasih se stvari odvrtijo povsem nepredvidljivo, zato je kljub vsemu dobro vedeti, kako pomagati sebi ali nekomu drugemu po ugrizu strupene kače.