Značka: zdravniška zbornica

Značka: zdravniška zbornica

Ukrepi

Dr. Blaž Mrevlje: »Smo v času brezvladja in kot vidimo, člani in členi globoke države, ki v svojih krempljih držijo tudi zdravstvo, delajo vse, da se ponovno ne bi nič spremenilo«

Dr. Blaž Mrevlje, specialist interne medicine, je eden izmed najostrejših kritikov slovenskega zdravstvenega sistema oziroma okvirov, v katerih je zdravstvo primorano delovati. V zdajšnjih razmerah in razmerjih ne želi več delati v Sloveniji, sicer pa je klinično in raziskovalno delo doslej opravljal v UKC Ljubljana in na univerzitetnih klinikah na Poljskem, v Veliki Britaniji ter v Nemčiji. Skupaj s prof. dr. Markom Nočem je pred šestimi leti razkril, za koliko v Sloveniji preplačujemo žilne opornice – posledično so se cene znižale za približno petkrat. Ljubljanski UKC na ta račun vsako leto prihrani približno poltretji milijon evrov, a kljub temu je pred letom dni vložil tožbo proti Mrevljetu zaradi izjav v medijih, v katerih je spregovoril tudi o dogajanju v tem največjem medicinskem kolosu v Sloveniji.

Ukrepi

Čakalne dobe: zdravniška zbornica pripravila predlog zakona z interventnimi ukrepi, resorno ministrstvo se v treh mesecih ni odzvalo, skupina poslancev pa je dokument v enem dnevu vložila v parlamentarno obravnavo

Ker vladi oziroma ministrstvu za zdravje ni uspelo sanirati razmer v javnem zdravstvu, ki jih že vse predolgo poslabšujejo nedopustno dolge čakalne dobe, ukrepi prihajajo od drugod. Tokrat se je na pobudo zdravniške zbornice, ki je pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, odzvala poslanska skupina NSi – z vložitvijo zakona v parlamentarni postopek. Zbornica je isti dokument sicer pred nekaj meseci naslovila tudi na resorno ministrstvo; ker odziva ni bilo, so minuli teden predlog zakona poslali še vsem poslanskim skupinam.

Zobozdravstvo

Zobozdravniki z manifestom zahtevajo spremembo zobozdravstvenega sistema, saj zdajšnji ne omogoča kakovostnih, varnih, pravočasnih in vsem dostopnih storitev

Številke o čakalnih dobah v (zobo)zdravstvu sicer niso povsem zanesljive, zagotovo pa so skrb vzbujajoče in nedopustne. Prvi prosti termin za ortodontski pregled ali za splošni zobozdravstveni pregled je na voljo čez 12 mesecev. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik upošteva povsem zastarele standarde po zeleni knjigi izpred nekaj manj kot štirideset let, poudarja predsednik odbora za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici Krunoslav Pavlovič in dodaja: »Zato zobozdravniki res ne morejo biti odgovorni za nastajanje čakalnih dob, kajti te ustvarja podfinanciran, nepregleden in neenakopraven zobozdravstveni sistem, v katerem zobozdravstvena mreža ni enakomerno razporejena.«

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.

Ukrepi

Bo nasilje proti zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem postalo kaznivo dejanje?

Nasilje je tudi v zdravstvu postalo del delovnega vsakdana in zdravniki se želijo tem grožnjam postaviti po robu – podobno, kot so medicinske sestre naredile že pred leti. Da zdravstvena sfera ni imuna na pojav nasilnih incidentov, boleče opominjajo usodni dogodki iz preteklosti. Spomnimo se samo umora zobozdravnice, ki jo je v njeni ordinaciji v Zdravstvenem domu Ljubljana zabodel 29-letnik. Ali tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ko je pacient, 70-letni moški, med streljanjem ubil zdravnika in policista. Ali tega, ko je neprišteven moški v Zdravstvenem domu Piran večkrat zabodel medicinsko sestro.

Ukrepi

Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva

Zdravniki, zobozdravniki in drugi strokovnjaki, ki delajo v zdravstveni sferi, se v razmerah, v kakršnih deluje naše zdravstvo, vse prepogosto znajdejo v situaciji, ko bolnikom ne morejo zagotoviti vsega, k čemur jih zavezuje Hipokratova prisega in kar so zapisali v Kodeks medicinske etike in deontologije. Pomanjkanje časa za ustrezno strokovno in etično obravnavo bolnikov ter nesprejemljivo dolge čakalne dobe na preglede, diagnostiko in zdravljenje sta le dve od ovir, ki onemogočajo pravočasno, kakovostno in varno zdravljenje – in slovenski zdravniki na prepočasno, anemično iskanje izhoda iz krize ne nameravajo več pristajati. Le dan po imenovanju novega ministra za zdravje, ki je danes od zdravnikov družinske medicine dobil prvi rdeči karton, so na skupščini zdravniške zbornice soglasno odločili, da dokument z močno sporočilnostjo – deklaracijo za izhod iz krize javnega zdravstva, pošljejo vladi in resornemu ministru.

Reforma

Ali bo danes napovedano povezovanje med strokami v merjenju moči z birokracijo in odločevalci vendarle pospešilo izboljšave v zdravstvu?

V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.

Ukrepi

Ponižanje mladih zdravnikov, ki od danes dalje nimajo več pravice do receptov za osebno rabo

Danes je začel veljati novi pravilnik o receptih za osebno rabo, ki to pravico odvzema približno 1000 slovenskim zdravnikom, ki so brez licence – bodisi je nimajo več, ker so prenehali delati kot zdravniki in so tako izgubili dovoljenje za opravljanje zdravniškega dela, ali pa je še nimajo, ker še niso opravili specialističnega izpita. In prav pri slednjih prihaja do nevzdržnega paradoksa – ti mladi zdravniki namreč lahko zdravijo paciente, izgubili pa so pravico, da bi predpisali zdravila sebi ali svojim bližnjim.

Ukrepi

Birokratske določbe zakona o pacientovih pravicah, ki ženejo v obup tako zdravnike kot paciente, bodo vendarle spremenili

Pred letom dni ad hoc sprejete določbe zakona o pacientovih pravicah, ki naj bi pripomogle k skrajšanju čakalnih dob, razbremenile preobremenjene zdravnike v osnovnem zdravstvu in zagotovile doslednejše in ažurnejše udejanjanje pravic pacientov, so že v izhodišču dobile slabo popotnico. Zdravniki so takrat odločevalce argumentirano opozarjali, da načrtovani prijemi ne bodo pripomogli k izboljšavam, vendar jim nihče ni prisluhnil. Razmere v osnovnem zdravstvu danes boleče potrjujejo upravičenost svaril. Na novo naložena administrativna bremena, v nekaterih delih povsem nedomišljena in nepotrebna, pa zdravnika, ki je zaradi njih prisiljen v komunikacijo z računalnikom, pri čemer mora slediti nenehno spreminjajočim se navodilom plačnika, dobesedno odvračajo od pacienta.