Značka: rehabilitacija

Značka: rehabilitacija

Rehabilitacija in socialna varnost

Rak in pravica do pozabe: omejiti bo treba diskriminacijo, ki je še vedno aktualna tako pri zaposlovanju kot pri obravnavi vlog za dolgoročno posojilo ali za življenjsko zavarovanje

Mnogi, ki so – bodisi v otroštvu bodisi kasneje v življenju – preboleli raka in zabeležili to pomembno zmago v življenju, kljub ozdravitvi ne morejo dobiti dolgoročnega bančnega posojila. Ali službe. Ali pa jim ne uspe skleniti življenjskega zavarovanja. Marsikje je še vedno tako. Tudi v Sloveniji. Pravzaprav v vseh državah, ki še niso sledile zgledu Francije, držav Beneluksa, Italije, Romunije, Portugalske, Irske ali Cipra, kjer so že udejanjili tako imenovano pravico do pozabe, družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami.

Redke bolezni

Pigmentna retinopatija: slabovidnost ali slepota se v očeh videčih zdita nepremostljivi, toda osebne zgodbe članov društva Svetloba in opažanja nevrooftalmologov so prežeta z upanjem in optimizmom

Pigmentna retinopatija ali retinitis pigmentosa je redka dedna bolezen mrežnice in vidnega živca, ki jo zaznamujeta predvsem prizadetost nočnega vida in postopna izguba perifernega vida. Toda če se slabovidnost ali slepota v očeh videčih zdita nekaj povsem nepremostljivega, pa, nasprotno, osebne izkušnje in preizkušnje posameznikov, ki so se bili v različnih obdobjih življenja prisiljeni soočiti z diagnozo pigmentna retinopatija in njenimi posledicami, nekateri sčasoma tudi z uporabo bele palice, pripovedujejo povsem drugačno zgodbo. Društvo Svetloba je na srečanju v gradu Dvor v Preddvoru s prepletom strokovnih dognanj in izzivov ter z iskrenimi osebnimi zgodbami in izpovedmi poskrbelo za nedvoumno odslikavo stanja na tem področju pri nas.

Srce in žilje

Prim. Janez Poles o ugašanju življenj zaradi ateroskleroze: »Prvih 50 let zapravljamo zdravje, naslednjih 50 let pa se, če jih doživimo, trudimo, da bi ga povrnili«

Ateroskleroza oziroma aterosklerotična bolezen je eno izmed številnih srčno-žilnih obolenj, ki vse predolgo poteka v neopazni obliki; oboleli težave ne zazna, dokler se ne pojavijo resni bolezenski zapleti. Srčno-žilne bolezni so pri še vedno na prvem mestu med vzroki za umiranje; ateroskleroza je v večini primerov (v 85 odstotkih) glavni krivec za smrt bolnika, ki je doživel srčni infarkt ali možgansko kap. Kot poudarja prim. Janez Poles, specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, nam je v Sloveniji po letu 2000 stopnjo umrljivosti zaradi omenjenih obolenj sicer resda uspelo znižati pod 40 odstotkov (pri moških, pri ženskah še ne) in se tako uvrstiti med uspešnejše evropske države. Toda izzivov tudi na tem področju preprosto ne zmanjka.

Nevrodegenerativne bolezni

»Parkinsonova bolezen pušča polno sledi. Da imam to bolezen, sem spoznal zaradi tremorja rok ...,« je v osebni zgodbi o premagovanju te bolezni povedal Slavko Stošicki, vrhunski inženir in vsestranski umetnik

Slavko Stošicki je osebnost, ki v sebi skriva številna nasprotja – in ta so v sozvočju narekovala utrip njegovega življenja, obarvanega s številnimi izstopajočimi dosežki, najsi bo to na področju inženirstva ali umetnosti, poslovnega življenja ali posvečanja poeziji, glasbi in slikarstvu. To se je močno spremenilo pred osmimi leti, ko je izvedel, da ima parkinsonovo bolezen. V zavedanju, kako konkretne sledi pušča to obolenje na zdravju in počutju obolelega in njegovih bližnjih, se je odločil za korenite spremembe v življenju, v katerem danes mir in moč za ohranjanje zdravja najde predvsem v umetnosti, čeprav še naprej ostaja zvest strokovnemu perfekcionizmu.

Rehabilitacija in socialna varnost

Vnetje srca, srčni infarkt, kardiogeni šok, pljučna embolija, globoka venska tromboza, možganska krvavitev, kap, sindrom akutne dihalne stiske, sepsa, ledvična odpoved so posledice bolezni COVID. In kako je z rehabilitacijo?

Vnetje srca. Srčni infarkt. Kardiogeni šok. Pljučna embolija. Globoka venska tromboza. Možganska krvavitev. Možganska kap. Sindrom akutne dihalne stiske. Sepsa. Akutna ledvična odpoved. Kognitivne motnje. Ponovno učenje osnovnih veščin za življenje, vključno s hojo. To so le nekatere od posledic bolezni COVID, ki posameznika lahko spremljajo še dolgo po sicer že preboleli bolezni, z veliko intenzivnostjo in izrazitim pečatom na zdravju, ki ne le, da upočasni okrevanje, ampak nemalokrat zahteva tudi ponovno zdravljenje v bolnišnici – zaradi dodatnih zapletov, ki so lahko usodni. In pri tem nikakor ne velja pozabiti, da bi bilo težkih zgodb in tragičnih izkušenj bistveno manj, če bi zaščita pred okužbo v tem obdobju, ko se pandemija še ne poslavlja, postala samoumevni sestavni del življenja vsakogar od nas; upoštevanje ukrepov, ki preprečujejo širjenje okužbe, je (v primerjavi s prebolevanjem te resne bolezni) bistveno preprostejši in manj invazivni preventivni vzvod.

Hematologija

Krvni rak: ključni momenti, ki obolelemu rešijo življenje

Pojavnost krvnega raka se pri nas povečuje, kar pravzaprav ni nič nenavadnega glede na to, da je prav slovensko prebivalstvo tisto, ki se na stari celini stara najhitreje. Vendar se ta bolezen, ki ima vrsto različnih obrazov, njeni znaki pa so neznačilni, težko prepoznavni, pojavlja v vseh starostnih obdobjih. Zato je ključnega pomena zgodnja prepoznava simptomov, posledično pa čimprejšnja postavitev diagnoze in pravočasni začetek zdravljenja, ki je danes res učinkovito. To so ključni momenti, ki obolelemu pogosto ne le rešijo življenje, ampak pripomorejo tudi k ohranitvi njegove kakovosti. Poleg vsakega posameznika, ki najlaže prepozna različne odtenke sprememb, do katerih prihaja v njegovem organizmu in počutju, ima res pomembno vlogo pri odkritju tovrstnih bolezenskih sprememb osebni zdravnik.

Rak

IZ PRVE ROKE: Rak prostate

Rak prostate je najpogostejši rak moških. Slovenija se tako glede zgodnjega odkrivanja kot tudi glede uspešnosti zdravljenja te bolezni umešča v evropski vrh. Seveda pa je ključnega pomena, da je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, ko bolezen še ni napredovala, saj so v tem primeru tudi uspešnost zdravljenja, preživetje in ozdravitev najbolj verjetni. V članku in videu o tej bolezni – v vseh fazah, od diagnoze do zdravljenja in okrevanja – zdravnik Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek spregovorijo tako rekoč o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo to diagnozo.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Rak

Imate doma še kakšen tolarski bankovec? Združenje Europa Donna poziva k dobrodelnosti!

Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna (ED) je na današnjem dogodku, v sklopu katerega so predstavili dobrodelno akcijo Napolni nas z upanjem, na piedestal postavilo moške. Sina, soproga in očeta žensk, ki so zbolele za rakom na prsih in so pri premagovanju te bolezni – tako kot tisoče drugih, ki se v življenju srečajo bodisi s tem bodisi s katerim drugim težkim obolenjem – potrebovale podporo in pomoč pri spopadanju s težavami, s katerimi rak ne prizanese niti najbolj pogumnim.