Rak

Zakaj je odločitev staršev za cepljenje otroka proti HPV, ki preprečuje nastanek šestih različnih rakov, ena izmed pomembnejših dolgoročnih naložb v otrokovo zdravje?

Rak materničnega vratu. Rak ustnega žrela. Rak nožnice. Rak zunanjega ženskega spolovila. Rak penisa. Rak zadnjika. Šest rakov, ki močno obremenijo življenje obolelega, saj ga izpostavijo zahtevnemu zdravljenju in številnim preizkušnjam, ki jim je težko biti kos. Pri nas vsako leto za katerim od naštetih rakov zboli več kot 150 žensk, več kot 40 moških, približno 1600 žensk pa potrebuje zdravljenje predrakavih sprememb, odkritih na materničnem vratu. Po drugi strani pa je teh šest onkoloških obolenj, ki jih povzročijo okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), mogoče tudi preprečiti. Praksa, ki staršem omogoča, da svoje otroke zaščitijo pred takšno težko preizkušnjo, ni nova, a še vedno vse preveč otrok ostaja nezaščitenih – kljub temu, da preprosti zaščitni ukrep, cepljenje proti HPV, dokazano prepreči več kot 90 odstotkov rakov, povezanih z okužbo z omenjenim virusom, pa tudi pojavnost genitalnih bradavic in ponavljajočih se papilomov grla.

Rak

Odpiranje vrat novima presejalnima programoma za raka pljuč in raka prostate (pa tudi spremembi metode za presejanje raka materničnega vratu)

Na obzorju presejalnih programov, ki omogočajo odkritje predrakavih sprememb ali raka v najzgodnejši fazi bolezni pri sicer povsem zdravem človeku, se nakazujejo precejšnje spremembe. Pri zdaj res že dobro utečenemu presejanju žensk, ki je v Sloveniji v sklopu programa Zora pripomogel k izrazitemu zmanjšanju pojavnosti raka materničnega vratu, bo stroka z zdajšnjega odvzema in analize brisa materničnega vratu na podlagi mednarodnih klinično-raziskovalnih dokazov in strokovnih priporočil počasi prešla na test okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo tega raka. Poleg tega pa se tudi pri nas začenja usmerjena priprava strokovno, logistično, organizacijsko in finančno zasnovanih okvirov za uvedbo dveh novih presejalnih programov – za raka pljuč in raka prostate.

Rak

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

Najstarejši od presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, ki navzven še ne kažejo prav nobenih prepoznavnih znakov, zato so bistveno laže in bolje ozdravljivi, je program Zora. In 22-letna inventura delovanja programa, v sklopu katerega pri navidezno zdravih ženskah odkrijejo raka materničnega vratu (RMV), je danes res spodbudna. Pojavnost tega raka, ki se na globalni ravni med najpogostejšimi raki pri ženskah uvršča na četrto mesto, se je namreč pri nas od uvedbe programa Zora do danes prepolovila, bolezen je odkrita v bistveno zgodnejših fazah, zmanjšala se je tudi umrljivost zaradi te bolezni. Slovenija je tako med državami, ki se pospešeno približujejo izkoreninjenju raka materničnega vratu, ki nastane kot posledica okužb s humanimi papiloma virusi (HPV).

Rak

Na poti k izkoreninjenju raka materničnega vratu in zmanjšanju pojavnosti še petih rakov je ključnega pomena zaščita s cepljenjem proti HPV, ki je odslej brezplačno zagotovljeno mladim do 26. leta

Rak materničnega vratu je edino onkološko obolenje, ki ga je mogoče preprečiti. Medicina ima danes toliko poglobljenega znanja in zaščitnih vzvodov, da s prepletom ukrepov lahko prepreči razvoj te bolezni. Poleg cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), udeleževanja v presejalnem programu Zora, ki omogoča zgodnje odkritje predrakavih in rakavih sprememb ter takojšnji začetek zdravljenja, pa mora pomembno vlogo odigrati tudi odgovornost in ozaveščenost posameznika v skrbi za ustrezno zaščito pri spolnih odnosih, s katerimi se tovrstne okužbe prenašajo. Večina okužb s HPV izzveni sama po sebi in ne povzroča nikakršnih težav, včasih pa vodijo v nastanek bolezni. In prav to bi sodobna medicina, ki zaključuje dolgotrajno pot, na kateri se vse bolj približuje cilju – izkoreninjenju raka materničnega vratu –, rada preprečila.

Rak

Rak: izjemni dosežki, spodbudni obeti – pa tudi skrb vzbujajoče projekcije

Napredek medicine je, skupaj z raziskovalnimi dognanji in vse bolj poglobljenim uvidom v etiologijo raka, pripomogel k temu, da onkološka obolenja danes v veliki meri niso več nekaj neobvladljivega. Nasprotno, z usmerjenim ukrepanjem je danes mogoče to bolezen tudi preprečiti ali njen nastanek vsaj zamakniti na kasnejše obdobje, pravočasno odkritje (pred)rakavih sprememb in takojšnji začetek zdravljenja pa lahko vodita v ozdravitev. Medtem ko se je včasih postavitev onkološke diagnoze zdela kot neizbrisna napoved trpljenja in pospešenega približevanja koncu življenja, danes samo v Sloveniji živi več kot 124.000 posameznikov, ki so jim odkrili raka, vendar so po zaslugi zdravljenja, rehabilitacije ter neizmerne notranje moči in volje ne le preživeli, ampak tudi ozdraveli oziroma ustavili napredovanje bolezni. Vendar izzivov tudi na tem področju ne manjka.

Presejalni programi

Rak materničnega vratu, ki je bil še pred nekaj desetletji drugi najpogostejši rak med Slovenkami, danes postaja vse redkejša bolezen

Če je bilo v Sloveniji še pred približno tremi desetletji odkrivanje raka materničnega vratu pozno in izidi zdravljenja posledično bistveno slabši, pa je rezultat celovitega prepleta učinkovitih preventivnih prijemov, ki so se zvrstili v zadnjih dveh desetletjih, danes bistveno drugačen. Nekdaj drugi najpogostejši rak pri ženskah, ki so ga v visokem deležu odkrili šele, ko je bolezen že napredovala, danes postaja vedno redkejše bolezensko breme, predvsem pa prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti tudi s cepljenjem. Ob tokratnem evropskem tednu preprečevanja raka materničnega vratu (RMV), ki se začenja danes, se Slovenija lahko ponaša z res dobrimi rezultati.

Rak

Rak materničnega vratu – edini rak, ki ga je mogoče preprečiti s cepljenjem

Rak materničnega vratu (RMV) je četrti najpogostejši ginekološki rak pri mladih ženskah. Pri nas to diagnozo vsako leto postavijo v povprečju 120-krat, za 40 do 50 obolelih je napredovala bolezen usodna. Več kot 1500 žensk pa zaradi odkritih predrakavih sprememb potrebuje kirurško zdravljenje. Po drugi strani pa bi bilo raka materničnega vratu, ki je posledica trdovratne okužbe z najbolj onkogenimi genotipi humanega papiloma virusa (HPV), v večini primerov mogoče preprečiti – z ustrezno zaščito pred temi virusi, ki povzročajo številne spolno prenosljive bolezni, ne le raka.

Ginekologija in porodništvo

Ni vsaka kontracepcija primerna za vsako dekle – najustreznejšo zaščito svetuje specialist ginekologije in porodništva, problem pa je, ker pri nas vse več žensk ostaja brez izbranega ginekologa

Posvet z ginekologom bi moral biti na voljo vsaki mladi ženski, predvsem takrat, ko se ta prvič odloča za uporabo kontracepcije, kajti poplava informacij o spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in zaščiti, ki so danes na voljo prek številnih virov informacij, namreč mladim pogosto ni v pomoč. Nasprotujoči si podatki in nepreverjene trditve nemalokrat sprožajo stiske, kajti postavitev ločnice med verodostojnimi in zavajajočimi, nekredibilnimi informacijami ni enostavna. Zato so, denimo, dekleta pogosto zadržana do hormonske kontracepcije, glede katere je še vedno v veljavi prepričanje, da je zelo škodljiva, saj da povzroča številne neželene učinke – od debelosti do glavobolov, infarktov, tromboze in raka. In kakšna je resnica?

Ginekologija in porodništvo

Brez izbranega ginekologa je že danes več kot 200.000 Slovenk, v prihodnjih treh letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo kar 64 ginekologov. Se ponavlja zgodba družinske medicine?

Da je pri nas že več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, je res skrb vzbujajoč podatek – pa ne le zaradi opazno slabšajoče se splošne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ampak tudi zato, ker je v skrbi za varnost in zdravje, ki jo pokriva ta veja medicine, edino ginekolog tisti, ki lahko napiše ustrezno napotnico.

Rak

Zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu je kot (ponovno) odpiranje vrat življenju in novim priložnostim

Verjetno se danes le še redki spomnijo, da se je Slovenija niti ne tako zelo daleč v preteklosti uvrščala med države z največjim bremenom raka materničnega vratu. Danes se s takšno situacijo spopadajo v Romuniji, medtem ko se je pri nas breme tega raka izrazito zmanjšalo, predvsem po zaslugi programa Zora, namenjenega zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri ženskah, ki sicer sploh ne bi vedele, da so zbolele, s kasnejšim začetkom zdravljenja pa bi se možnosti za ozdravitev bistveno zmanjšale, terapija bi bila bistveno bolj invazivna, kakovost življenja neprimerljivo slabša ... Tako so na Slovenskem aktualni izzivi bistveno drugačni kot pred 20 leti, kajti po eni strani smo se že približali skorajda nepredstavljivi možnosti – odpravi tega raka. Po drugi strani pa se je pri odkrivanju tega obolenja, ki se najpogosteje pojavlja pred 50. letom starosti, v zadnjih petih letih zapletlo pri ženskah med 30. in 40. letom starosti; te so se v tem času bistveno redkeje kot sicer udeleževale pregleda pri osebnem ginekologu, posledično pa je bilo v sklopu programa Zora odkritih precej manj predrakavih sprememb.