Ukrepi

»Imamo močno ekipo, ki premore ogromno znanja in izkušenj, naša stališča pa temeljijo na ohranjanju javnega zdravstva,« poudarja nova predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović

Prof. dr. Bojana Beović je po sinočnji ustanovni seji zbornične skupščine zdaj že uradno prevzela vodenje Zdravniške zbornice Slovenije, zato bo v naslednjih štirih letih prepolovila obseg kliničnega dela, ki ga kot specialistka infektologije opravlja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. V tem mandatu bodo po njenih zagotovilih aktivnosti zbornice usmerjene tako v aktualno stanovsko problematiko kot v angažma pri zagotavljanju izboljšav v sistemu, s čimer naj bi olajšali pogoje za delo (zobo)zdravnikov in odpravili ključne težave, ki zaradi slabe dostopnosti do diagnostike in začetka zdravljenja tarejo bolnike.

Ukrepi

Zapleta se pri vseh boleznih, zato je COVID epidemijo treba čim prej in čim uspešneje končati

Nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje fizične razdalje in čimprejšnje cepljenje so dokazano in dokazljivo učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju bremena in najtragičnejših posledic epidemije, zato so predsedniki zdravniških organizacij (zbornice, društva, združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter sindikata) danes tako laično kot strokovno javnost ponovno opozorili, da v množici nasprotujočih si informacij, ki nas preplavljajo med epidemijo COVID, velja zaupati izjavam, ki jih sporočajo zdravniki, kompetentni za določeno področje medicine. Zakaj tak odziv po zdaj že skorajda leto dni trajajoči pandemični agoniji, ki sodobno družbo postavlja pred številne etične, strokovne, osebne in civilizacijske izzive, med katerimi je najhujši ta, da je v tem času samo zaradi zapletov pri tej bolezni ugasnilo 3448 življenj?

Zdravila

Se sploh zavedamo, kaj lahko povzroči prepogosto predpisovanje antibiotikov? Problem ni le vse pogostejša neučinkovitost teh zdravil, ampak tudi pojavljanje številnih kroničnih bolezni ...

Antibiotiki so bili eno izmed najpomembnejših odkritij medicine v 20. stoletju. Nove možnosti zdravljenja dotlej praviloma usodnih bakterijskih okužb, ki jih je omogočilo antibiotično zdravljenje, so na stežaj odprle vrata sodobni medicini. A že nekaj časa se ta trend obrača, na račun prepogostega, nekritičnega predpisovanja in jemanja tovrstnih zdravil. To je omogočilo razvoj na antibiotike odpornih bakterij, kar bi v niti ne tako daljni prihodnosti – če na tem polju medicine ne bo pospešeno prišlo do res pomembnega preobrata – lahko povzročilo, da bi, na primer, bakterijska pljučnica ponovno postala usodna bolezen.

Ukrepi

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem?

Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

»Če epidemije ne bomo uspeli pravočasno ustaviti, bo epidemija ustavila nas!«

Ne, ne zbolevajo le starejši – in ne, ne zbolevajo le posamezniki z izrazito oslabljenim imunskim sistemom. In – ne, okužba z novim koronavirusom nikakor ni »zgolj« blaga, občasna, sporadična okužba, ki ne zahteva upoštevanja zaščitnih ukrepov. Trenutno v enoti za intenzivno terapijo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC zdravijo tudi 44-letnega pacienta, pri katerem je okužba z novim koronavirusom vodila v resne zaplete – kljub temu, da sicer nima nobene pridružene bolezni! Znano pa je, da COVID-19 poleg starejših izraziteje ogroža posameznike s prekomerno telesno težo, s povišanim s krvnim tlakom ali s katerim od kroničnih pljučnih obolenj.

Čakalne dobe

Čakalne dobe med epidemijo: kot domine, ki grozijo, da se bodo vsak hip podrle ...

V tem trenutku še ni mogoče reči, kakšen bo račun, ki ga bo opešano zdravje izstavilo mnogim, ki se v času epidemije kljub slabemu počutju niso upali odpraviti v zdravstveno ustanovo samo zato, da ne bi tvegali okužbe z nepoznanim novim koronavirusom – ali pa jim, nasprotno, kljub trudu, da bi prišli do pravočasne obravnave, ni uspelo prestopiti praga ordinacije. Problemi so kompleksni in takih primerov ni malo. Med njimi se je znašla tudi gospa, ki je pri sebi zatipala zatrdlino in sklepala, da obstaja velika verjetnost, da je zbolela za rakom na prsih. Toda do napotnice za usmerjeno onkološko diagnostiko ni mogla priti.

Ukrepi

Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«

Zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC je že pred dobrimi tremi meseci, ko uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih pri nas uradno še ni bila uveljavljena, pripravil deset priporočil za čim uspešnejši boj proti okužbam z novim koronavirusom. Med temi priporočili je poleg jemanja vitamina D izpostavil tudi pomen uporabe zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih. Po omilitvi ukrepov za preprečevanje prenosa okužb SARS-CoV-2 je od danes uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih ponovno v veljavi. Glede zaščite pred okužbami, ki jo omogoča uživanje D vitamina, pa skupina zdravnikov, ki so skupaj z asist. Darkom Siuko predpisovanje tega vitamina svetovali tudi družinskim zdravnikom in zdravnikom v domovih za starejše, že dobiva strokovne odmeve na mednarodni ravni – tudi z objavama v dveh uglednih strokovnih publikacijah: The British Journal of Medicine (BMJ) in Journal Mayo Clinic Proceedings.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović: »Razplet epidemije je odvisen od vseh nas«

Vsakomur med nami je jasno, da so številne bolezni po zaslugi dognanj in védenja sodobne medicine izgubile predznak usodnosti – in ni ga človeka, ki ne bi bil hvaležen, da tudi po postavitvi hude diagnoze njegovo življenje še ni končano, nasprotno, to je lahko še naprej kakovostno in lepo, težkemu obolenju navkljub. Sicer se še marsikaj in marsikdaj lahko zaplete, a dobre možnosti obstajajo in pacienti nemalokrat živijo naprej lepo življenje, morda še lepše, kot so ga živeli prej, saj se v takem prelomnem trenutku razporeditev vrednot izrazito spremeni; na vrh seznama pridejo tiste, ki v času, ko je človek zdrav, ostajajo pozabljene. Drugače pa se stvari odvijajo pri neznanki, kar bolezen COVID-19 še vedno je – kljub pri nas dobro prestanemu prvemu valu epidemije. Zakaj? Morda bolezen poznamo premalo (od blizu), da bi ljudje na splošno zaupali nasvetom medicinske stroke glede dosledne zaščite pred okužbo, ki je še vedno nujna, saj lahko reši ne eno, ampak veliko življenj. Bo trenutno še vedno izraziti nihilizem preglasil svarila stroke in nas bo zaradi tega drugi val epidemije novega koronavirusa zajel bistveno hitreje, kot smo pričakovali?

Ukrepi

Pulmolog Matjaž Turel: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – zato poskušajmo dokazati, da smo lahko zmagovalci tudi v boju proti epidemiji novega koronavirusa«

Pulmolog prim. mag. Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, ki je kot zdravnik na olimpijskih igrah spremljal številne slovenske reprezentante oziroma reprezentance, v sklopu pogovora za Zdravstveniportal.si poudarja: »Slovenci smo športni narod in od športnikov se marsikaj naučiš, tudi odrekanja in vztrajnosti – v želji in hotenju, da dosežeš cilj, ki si si ga zadal. Zato vsi skupaj poskušajmo dokazati, da smo Slovenci lahko zmagovalci tudi v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom – in s tem demantirajmo črnoglede napovedi. Toda ne glede na to, da so v prizadevanjih za obvladanje epidemije trenutne projekcije pri nas dobre, ne smemo popustiti; če bomo zdaj stisnili zobe in zdržali še nekaj časa, se bomo bistveno hitreje lahko vrnili v normalno življenje. Če tega ne bomo naredili, nam epidemija lahko zada povratni udarec. Tega pa pred ciljem ne bomo dopustili, mar ne?« V kontekstu aktualne epidemije je s profesionalno natančnostjo boleče podrobno razčlenil vse faze bolezni COVID-19 – tudi zato, da bi vsakdo med nami imel jasno predstavo, zakaj je tako pomembno, da širjenje bolezni, ki lahko povsem uniči dihalno muskulaturo pljuč, poskušamo čim celoviteje preprečiti.