Revolt

Za polnjenje polic v trgovini 6,34 evra na uro, za zdravljenje in reševanje življenj v urgentnem centru pa 5,57 evra na uro

»Smo mladi zdravniki res zaslužkarji, kot nam očitajo facebook anonimneži in kot bi lahko sklepali iz pogostih odzivov v javnosti?« Odgovor na omenjeno retorično vprašanje in tovrstne pavšalne trditve v hipu ovrže že obisk spletne strani Mladih zdravnikov Slovenije, kjer je objavljenih nekaj deset njihovih plačilnih list. A ker si marsikdo ne bo vzel časa, da bi pregledal te podatke, velja izpostaviti samo dve primerjavi, s katerima je pravo (ne virtualno!) resničnost ponazoril predstavnik mladih zdravnikov Luka Puzigaća. »Trenutno študentski servis ponuja plačilo za polnjenje trgovinskih polic v višini 6,34 evra neto na uro; to je več, kot prejme zdravnik pripravnik, ki dela v urgentnem centru ljubljanskega UKC in na uro zasluži 5,57 evra neto. Prek študentskega servisa je, denimo, mogoče zaslužiti deset evrov neto na uro za odvzem brisov HAGT; po drugi strani pa specializant anesteziologije, ki dela v COVID enoti intenzivne terapije v UKC Ljubljana – in ki bo nekomu s pozitivnim testom in resnejšimi zapleti po okužbi s SARS-CoV-2 pomagal pri nujnem invazivnem zdravljenju v bolnišnici –, prejme nič več in nič manj kot 8,41 evra neto.«

Ukrepi

Pljuvanje v lastno skledo

Čeprav bi lahko že davno sledili zgledu držav, v katerih je civilizacijska zrelost pripomogla h koreniti omejitvi širjenja okužb z novim koronavirusom, smo na Slovenskem v vse prej kot zavidljivi situaciji. Po kriterijih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) smo v temno rdeči fazi epidemije in ta je še vedno v polnem razmahu. V javnosti pa se še kar vrstijo odzivi, s katerimi želijo niti ne tako zelo osamljeni posamezniki zanikati resnost epidemije in spodbujati zavračanje zaščitnih ukrepov – vse to pa je, seveda, mogoče pričakovati v primeru, ko si ob izbruhu nečesa tako nepredstavljivega, kot je pandemija povsem nove, pred tem nepoznane bolezni, podajo roko nezrela demokracija, preračunljivost odločevalcev in interesno kupčkanje na račun prebivalstva.

Organizacija

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

V zdravstvenem domu v zahodnem delu Slovenije so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, ki skrbijo za več kot 3500 otrok. Nobena od njih ne izpolnjuje pogojev za zdaj sicer še zamrznjeno določbo zakona o zdravstveni dejavnosti; ko bo ta uveljavljena, zdravniki, pri katerih od opravljanja specialističnega izpita še ni minilo pet let (na sekundarni in terciarni ravni) oziroma tri leta (na primarni ravni), po dikciji zakona ne bodo mogli biti »odgovorni nosilci dejavnosti«. Takrat bodo pacienti mladih zdravnikov – samo v omenjenem primeru bo to več kot 3500 otrok! – ostali brez svojega zdravnika. Pred posledicami načrtovanih sprememb v sistemu svarijo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se jim soglasno pridružila tudi glavna zdravniška združenja.

Revolt

»Slovenci smo v slabem nekaj posebnega«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi, vse prej kot zanemarljivimi težavami, ki se na koncu, vedno znova, lomijo na hrbtih zaposlenih in, seveda, pacientov. Zaposlenih v nekaterih vejah medicine kronično primanjkuje, med ključnimi problemi je tudi pomanjkanje negovalnega kadra. In vse te težave je epidemija še dodatno razgalila. Na nekatere od njih so po zadnji seji koordinacije zdravniških organizacij opozorili predsedniki štirih glavnih stanovskih združenj. Za Zdravstveniportal.si sem se pogovorila z vsakim od njih; najprej objavljam članek in video intervju s predsednikom sindikata Fides Konradom Kuštrinom.

Cepljenje

Za cepljenje otrok od 12. leta dalje bo veljal enak pristop, kot je v veljavi za odrasle: odločitev za cepljenje proti COVID, ki je brezplačno, je prostovoljna

Kakšna neljuba presenečenja nas v povezavi z aktualno epidemijo čakajo jeseni? Pravo sliko je težko napovedati, a po zdajšnjih napovedih bi z najmanj 66-odstotno precepljenostjo prebivalstva lahko dosegli tako imenovano kolektivno imunost in se poslovili od najbolj družbeno, družabno, razvojno in finančno nevšečnih ukrepov, ki na vsakem od nas in na družbi kot celoti puščajo neizbrisne sledi, pri čemer infektologi in epidemiologi vedno znova poudarjajo, da delež precepljenosti ni in ne bo odvisen od države, ampak od zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. Doslej je pri nas prvi odmerek cepiva proti COVID prejelo skoraj 39 odstotkov odraslih (661.138), oba odmerka pa približno četrtina odraslega prebivalstva (402.685). V kratkem pa se bo začelo tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti dalje, ki bo – tako, kot že velja za odrasle – neobvezno in brezplačno.

Cepljenje

Vse, kar želite (iz)vedeti o cepljenju proti COVID-19, pa si ne upate vprašati ...

Toliko neumnosti, kolikor se jih je v času epidemije zvrstilo na družbenih omrežjih, človeka pravzaprav pusti brez besed – in enako velja tudi za odzive na zavajanja in lažne novice, ob katerih se človek vpraša, ali so nekateri ljudje v svojem življenju izgubili celo v osnovni šoli pridobljeno znanje, da se pustijo tako zelo voditi za nos. Novi koronavirus se danes, ko epidemija izzveneva, ko najtragičnejše posledice prebolevanja COVID počasi postajajo del preteklosti in ko se s polno močjo odvija duel med zagovorniki in nasprotniki cepljenja, zdi manjši problem od političnih eskapad. A v resnici bo tudi pri premagovanju epidemije treba potegniti črto in se odločiti, kakšno prihodnost si želimo. V sosednji Avstriji, kjer so dosegli 40-odstotno precepljenost, so danes že napovedali pomembne sprostitve javnega življenja. Pri nas pa se še vedno vrtimo v krogu – tudi zato, ker so glavno besedo pri informiranju javnosti o pomenu in pomembnosti, o učinkovitosti in varnosti cepljenja pri nas privzeli tudi nekateri posamezniki, ki nimajo ne osebne integritete ne poglobljenega strokovnega znanja.

Javno naročanje

Skupina zdravstvo.si, ki želi ustaviti korupcijo in odtekanje zdravstvenega denarja, zapušča delovno skupino ministrstva za zdravje, ker ta ni imela posluha za možnost privarčevanja več sto milijonov evrov na leto

Ker so v Sloveniji že od osamosvojitve dalje cene zdravstvenega materiala in medicinskih naprav bistveno višje kot v tistih članicah Unije, ki so s korupcijo najmanj obremenjene – v Nemčiji in, na primer, skandinavskih državah –, je devet zdravnikov, združenih v skupini zdravstvo.si, pripravilo nov predlog za naročanje omenjenega materiala. Ta predlog naj bi pri nas po dolgih desetletjih odpravil anomalije na tem področju. Toda ali odgovorni na Slovenskem res želijo, da denar, ki sicer ponikne v dobaviteljskih kanalih, ostane v zdravstvu? Odgovor je jasen: tudi v tem primeru se je pokazalo, da so pri nas koruptivne vezi, s katerimi so prepredeni tudi odločevalski vzvodi, očitno tako močne, da tovrstnih izboljšav v kratkem ni mogoče pričakovati. In zato se ne kaže čuditi, da omenjena skupina zdravnikov v takšnih »igricah«, ki na koncu najbolj prizadenejo bolnike, čakajoče na diagnostiko in zdravljenje, ne želi več sodelovati.

Ukrepi

»Imamo močno ekipo, ki premore ogromno znanja in izkušenj, naša stališča pa temeljijo na ohranjanju javnega zdravstva,« poudarja nova predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović

Prof. dr. Bojana Beović je po sinočnji ustanovni seji zbornične skupščine zdaj že uradno prevzela vodenje Zdravniške zbornice Slovenije, zato bo v naslednjih štirih letih prepolovila obseg kliničnega dela, ki ga kot specialistka infektologije opravlja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. V tem mandatu bodo po njenih zagotovilih aktivnosti zbornice usmerjene tako v aktualno stanovsko problematiko kot v angažma pri zagotavljanju izboljšav v sistemu, s čimer naj bi olajšali pogoje za delo (zobo)zdravnikov in odpravili ključne težave, ki zaradi slabe dostopnosti do diagnostike in začetka zdravljenja tarejo bolnike.

Ukrepi

Zapleta se pri vseh boleznih, zato je COVID epidemijo treba čim prej in čim uspešneje končati

Nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje fizične razdalje in čimprejšnje cepljenje so dokazano in dokazljivo učinkoviti ukrepi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju bremena in najtragičnejših posledic epidemije, zato so predsedniki zdravniških organizacij (zbornice, društva, združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ter sindikata) danes tako laično kot strokovno javnost ponovno opozorili, da v množici nasprotujočih si informacij, ki nas preplavljajo med epidemijo COVID, velja zaupati izjavam, ki jih sporočajo zdravniki, kompetentni za določeno področje medicine. Zakaj tak odziv po zdaj že skorajda leto dni trajajoči pandemični agoniji, ki sodobno družbo postavlja pred številne etične, strokovne, osebne in civilizacijske izzive, med katerimi je najhujši ta, da je v tem času samo zaradi zapletov pri tej bolezni ugasnilo 3448 življenj?

Zdravila

Se sploh zavedamo, kaj lahko povzroči prepogosto predpisovanje antibiotikov? Problem ni le vse pogostejša neučinkovitost teh zdravil, ampak tudi pojavljanje številnih kroničnih bolezni ...

Antibiotiki so bili eno izmed najpomembnejših odkritij medicine v 20. stoletju. Nove možnosti zdravljenja dotlej praviloma usodnih bakterijskih okužb, ki jih je omogočilo antibiotično zdravljenje, so na stežaj odprle vrata sodobni medicini. A že nekaj časa se ta trend obrača, na račun prepogostega, nekritičnega predpisovanja in jemanja tovrstnih zdravil. To je omogočilo razvoj na antibiotike odpornih bakterij, kar bi v niti ne tako daljni prihodnosti – če na tem polju medicine ne bo pospešeno prišlo do res pomembnega preobrata – lahko povzročilo, da bi, na primer, bakterijska pljučnica ponovno postala usodna bolezen.