Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Svetovni dan ledvic: Kronično ledvično bolezen je mogoče preprečiti!

Svetovni dan ledvic: Kronično ledvično bolezen je mogoče preprečiti!

S kronično ledvično boleznijo, ki lahko povzroči številne zaplete, med drugim odpoved ledvic ali katerega od usodnih srčno-žilnih zapletov, danes na našem planetu živi 195 milijonov žensk, približno 600.000 jih vsako leto zaradi tega obolenja umre. Kaj narediti, da bi davek te bolezni čim učinkoviteje zmanjšali? Nasvetov je veliko, v strnjeni obliki bodo nanje po vsem svetu opozarjali danes, ob svetovnem dnevu ledvic, pod sloganom »Vključi se, ceni se, informiraj se«.

Svetovni dan ledvic: Kronično ledvično bolezen je mogoče preprečiti!
Kronični ledvični bolezni praviloma sledi ledvična odpoved, tej pa bodisi zdravljenje z dializo bodisi presaditev ledvic. Leta 2010 so po vsem svetu z dializo zdravili 2,6 milijona ljudi, do leta 2030 naj bi se ta številka glede na trend naraščanja obolevnosti podvojila (5,4 milijona ljudi). Foto: iStock

Kronična ledvična bolezen je težko obolenje, s katerim se danes bori kar deset odstotkov svetovnega prebivalstva. Predstavlja hudo breme za obolelega in njegove bližnje, zato ne velja prezreti podatka, da je kronično ledvično bolezen, enega od najhitreje naraščajočih vzrokov za prezgodnje umiranje (tretjega po vrsti), v dobršni meri mogoče preprečiti.

In kje je kronična ledvična bolezen na slovenskem javno-zdravstvenem zemljevidu? Obolenje je pogosto, prisotno pri vsakem desetem odraslem človeku. V Sloveniji ima kronično ledvično bolezen več kot 180.000 odraslih ljudi, več kot 2000 pa zaradi odpovedi ledvic potrebuje zdravljenje z dializo ali (so potrebovali) presaditev ledvice.

Štirje glavni krivci, štirje ključni ukrepi

Med glavnimi dejavniki, ki pri človeku povečujejo tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni, so debelost, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni in povišan krvni tlak.

Debelost danes na splošno še vedno ni razumljena kot kronična bolezen, čeprav je dosegla razsežnosti epidemije. Zaradi debelosti in njenih posledic danes trpi približno 600 milijonov ljudi, svetovna epidemija te bolezni pa vsako leto povzroči za dva bilijona dolarjev stroškov.

Tveganje, da bodo zboleli za kronično ledvično boleznijo, je pri debelih kar za 83 odstotkov večje kot pri ljudeh, ki imajo normalno telesno težo; pri človeku, ki je že v mladosti imel težave z debelostjo, pa je tveganje, da bo doživel ledvično odpoved, kar 4,5-krat večje.

Tveganje, da bodo zboleli za kronično ledvično boleznijo, je pri preobilnih ljudeh kar za 83 odstotkov večje kot pri tistih, ki imajo normalno telesno težo.

Ukrepi za vzdrževanje normalne telesne teže ali za znižanje prevelike telesne teže so enostavni, že dolgo znani, a nanje v primežu sodobnega načina življenja, nenehnega hitenja, velikih obremenitev in nenehnega pomanjkanja časa marsikdaj pozabljamo. Pa vendar vemo, da je resnica pravzaprav zelo preprosta: veliko laže je ukrepati pravočasno, prej, preden se človek znajde v primežu trdovratne bolezni.

In kateri so ti ukrepi? Zdravo prehranjevanje – uravnotežena prehrana s čim manj soli, sladkorja in bele moke, s čim več sadja in zelenjave – redna telesna dejavnost, zaužitje zadostnih količin tekočine, predvsem vode, in dovolj kakovostnega spanca.

Z vztrajnostjo bo telesna teža manjša, manjše bo tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, krvni tlak ne bo povišan, zmanjšalo se bo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, s tem pa tudi tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni oziroma ledvičnih obolenj nasploh.

180.000

Slovenk in Slovencev ima kronično ledvično bolezen, več kot 2000 pa zaradi odpovedi ledvic potrebuje zdravljenje z dializo ali (so potrebovali) presaditev ledvice

 

Letak ledvična bolezen in debelost
Letak ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic


Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki diagnostika meritve sistem svetovanje ukrepi

Pomembna vloga posameznika, pa tudi države

Vsakdo se lahko odloči za (bolj) zdrav način življenja z zadosti gibanja in spanja, zdravim prehranjevanjem in vzdrževanjem priporočene telesne teže, vendar so pri tem nujni tudi širši ukrepi na nacionalni ravni. Pri tem se Slovenija lahko zgleduje po državah, kjer zdravo življenje ni sinonim za drage izdelke. Ukrepi so znani, a pri nas še vedno ne uveljavljeni: država mora omogočiti, da bo zdrava prehrana cenovno dostopna vsakomur, ne glede na njegove prihodke; nujna je omejitev agresivnega trženja in zavajajočih oglasnih sporočil o živilih in pijačah, ki dokazano škodijo zdravju, oglaševalci pa z njimi najraje ciljajo na otroke in mladostnike; nujna je uvedba strožje regulative za nekatere skupine živil in izdelke, ki naj bi pomagali pri hujšanju, vendar oglaševalci z zavajajočim oglaševanjem pogosto prestopijo mejo med dopustnim in nedopustnim.

Najbolj brano