Značka: zaščita

Značka: zaščita

Starejši

Kako zajeziti COVID cunami, ki pri nas pospešeno ugaša življenja starejših?

Neverjetno se zdi, da je Slovenija v drugem valu epidemije novega koronavirusa po deležu okuženih prebivalcev na globalni ravni »osvojila« nezavidljivo prvo mesto – in porast teh številk se kar noče in noče umiriti. Največjo skrb vzbuja dogajanje v domovih za starejše, kjer se okužbe v zadnjem obdobju širijo z nezadržno hitrostjo; pot so si utrle v več kot 90 odstotkov domov – znano pa je, da pri nas največ zbolelih za COVID-19 umre prav v domovih za starejše.

Rak

Bo Slovenija prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu?

V Sloveniji je bila pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Danes je, tudi po zaslugi novih dosežkov medicine, predvsem pa na račun presejalnega programa Zora, v sklopu katerega (pred)rakave spremembe na materničnem vratu pri nas odkrivamo res zgodaj, ko je razvoj bolezni mogoče preprečiti oziroma ko je bolezen še dobro ozdravljiva. Če je bilo pred šestimi desetletji breme raka materničnega vratu na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi.

Ukrepi

Epidemija COVID se podaljšuje, kajti njeno breme na račun hudo bolnih in umrlih se še ni začelo zmanjševati. Kam se bo tehtnica nagnila v prihodnjih dneh?

Hitro širjenje okužb z novim koronavirusom v drugem valu, ki močno presega normalno prevalenco oziroma zbolevnost, je danes narekovalo 30-dnevno podaljšanje epidemije na Slovenskem. Odlok je bil sprejet in bo v Uradnem listu objavljen danes, veljati začne opolnoči. Vsi zdaj veljavni ukrepi, s katerimi naj bi omejili strmo naraščanje zbolevnosti in tudi umrljivosti zaradi COVID-19, ostajajo do nadaljnjega nespremenjeni. Življenje v Sloveniji je spet tako rekoč obstalo.

Ukrepi

»Trdno verjamem, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem«

Edina možnost za utirjanje poti v smeri normalizacije življenja, ki ga je drugi val epidemije novega koronavirusa pri nas postavil pred resne preizkušnje, je po oceni ministra za zdravje Tomaža Gantarja ponovno začasno sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki so v spomladanskem času življenje v Sloveniji za nekaj časa ustavili. Tokratni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo vsakršno zbiranje, bodo trajali dva tedna, veljati pa začnejo opolnoči.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Ukrepi

»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije,« je prepričan kirurg Robert Carotta iz splošne bolnišnice na Jesenicah

Zdravnik Robert Carotta, ki kot kirurg dela v splošni bolnišnici na Jesenicah, se je tudi sam okužil s koronavirusom SARS-CoV-2 – in izkušnja je, kot je povedal v današnjem oglašanju z Javorniškega Rovta, od doma, kjer preboleva korono, vse prej kot prijetna. Pri njem je prvotno blagemu poteku bolezni sledila močno povišana telesna temperatura, zelo slabo počutje, brbončice zdaj ne prepoznajo več okusa hrane, mu pa, kot je dejal, bolezen k sreči ni »vzela jezika«.

Ukrepi

Od danes brezplačni 24-urni telefon za psihološko podporo in pomoč v času epidemije

Epidemija teče drugi krog – in skupaj z njo vsi mi, vsi skupaj in vsak posebej. Drugi val, ki je z okužbami z novim koronavirusom preplavil Slovenijo, se, kot je videti, vsaj malce umirja. Pa vendar je pred nami še veliko izzivov, ne le v sklopu drugega vala, ampak se bo, kot kažejo epidemiološke napovedi, z vso resnostjo treba pripraviti še na tretji val, ki se bo časovno pokril z obdobjem gripe. Kje torej smo in kam gremo?

Ukrepi

Marija Pfeifer, Darko Siuka, Alojz Ihan in Igor Pravst infektologom pripravili priporočila za nadomeščanje D vitamina pri bolnikih s COVID, kajti vitamin D dokazano ublaži potek bolezni

Znano in dokazano je, da med Slovenci prevladuje pomanjkanje vitamina D, zlasti v jesenskem in zimskem času, ko je zbolevnost za akutnimi virusnimi in drugimi okužbami dihal zelo pogosta. Letos se zdi, da smo preostale okužbe dihal, ki se praviloma odvijajo v bistveno blažji obliki, odrinili ob rob dogajanja, zaradi epidemije novega koronavirusa. Ta je Slovenijo v drugem valu prizadela bistveno bolj kot spomladi; okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 izrazito naraščajo, pospešeno se povečuje tudi število bolnikov, ki zaradi težke oblike prebolevanja s koronavirusom povzročene bolezni COVID-19 potrebujejo zdravljenje v bolnišnici – včeraj je bilo samo zaradi tega obolenja hospitaliziranih že 779 pacientov, 122 jih je potrebovalo intenzivno nego. Pri takšni epidemiološki sliki je ključnega pomena podatek, da vitamin D pomaga pri krepitvi imunskega sistema pa tudi pri (b)lažjem premagovanju tovrstnih okužb – tudi obolenja COVID, saj z zaviranjem vnetnega odgovora ublaži potek bolezni. Ker Slovenija nacionalnih smernic glede predpisovanja tega vitamina nima, je stroka (predvsem infektološka) zdaj dobila priporočila, ki bodo v veljavi do sprejetja smernic.

Ukrepi

Tomaž Gantar: »Vsak bi se moral obnašati, kot da je okužen!« – Tatjana Lejko Zupanc: »Izogibajte se ljudem, ki ne uporabljajo zaščitne maske!«

Tomaž Gantar je kot minister za zdravje odgovoren za to, da bo zdravstvo tudi v času pospešenega naraščanja okužb z novim koronavirusom, ki jih sproža drugi val epidemije, delovalo čim bolj nemoteno. Zato se glede na aktualno sliko, ki jo na Slovenskem izrisuje epidemija, osebno zavzema za čim hitrejše sprejetje odločitve o ponovni popolni ustavitvi javnega življenja. K včerajšnjemu apelu vodstvenih predstavnikov zdravniških združenj pa dodaja: »Veseli me poziv za poenotenje zdravnikov in želim, da bi padel na plodna tla – kajti podobne pozive smo v minulih mesecih pisali tudi mi, v zavedanju, da je pred nami še kar nekaj težkih dni.«

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.