Varnost in kakovost

Zdravniki stavkajo, bolniki čakajo, izgubljamo vsi – ministrica za zdravje pa molči

Najdaljša stavka slovenskega zdravništva je trajala tri tedne, pred nekaj manj kot tremi desetletji. Zdravniki, ki letos spet stavkajo, zdaj že drugi teden, se dobro zavedajo, da »podviga« iz leta 1996 ni mogoče ponoviti, saj kljub veljavni zakonodaji in sindikalnim pravicam zaposlenih v razmerah, v kakršnih deluje zdravstvo danes, to preprosto ne bi bilo v skladu z njihovim poslanstvom. Nedopustno je, da pogajalski strani, ki zastopata zdravnike in vlado, pri iskanju možnosti za sporazum ostajata povsem vsaksebi. Pogajalci se dogovarjajo s pomočjo metanja kopij, ki letijo mimo pacientov – na simbolični ravni pa prenekaterega od njih tudi zadenejo. In kje je v tem valovanju, zaradi katerega javnemu zdravstvu grozi, da bo potonilo še globlje in se bo posledično dostopnost obolelih do pravočasnih, kakovostnih in varnih storitev še poslabšala, ministrica za zdravje?

Pravice pacientov

»Imel sem pogovor s staro gospo, ki jo bolijo noge in ima težave z žilami – na pregled pa bo morala čakati kar do leta 2031!«

To bridko odslikavo dogajanja v slovenskem zdravstvu je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si izpostavil zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Podrobno je spregovoril tudi o tem, kje in zakaj neurejenost zdravstvenega sistema ljudi najbolj boli ter na katerih področjih na račun kratkih stikov v sistemu oboleli plačujejo največji davek. Nedopustno dolge čakalne vrste pa nikakor niso edina ahilova peta slovenskega zdravstva; sistem škriplje na vseh koncih, teža tega bremena se lomi na plečih obolelih in zaposlenih.

Ukrepi

Kaj bo s pravicami pacientov, če bo v zdravstveni blagajni do konca leta res nastala 270-milijonska luknja? – pogovor z generalnim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem

V slovenski družbi oziroma konkretneje v slovenskem zdravstvu so se nakopičile številne dileme, ki zahtevajo takojšnje odzive. Zdravstvena blagajna se bo po dolgem času spet znašla v rdečih številkah, čakalne dobe se bodo še podaljšale; tudi kadrovski manko v zdravstvu je resna težava, ki je ne bo mogoče rešiti čez noč, enako velja za dotrajano opremo ter zastarele prostore in stavbe, v katerih se odvija zdravljenje. Problemi niso novi, dobivajo pa drugačen pomen – v novi razsežnosti, ki jo narekuje epidemija novega koronavirusa. Veliko je problemov, ki zahtevajo dobesedno takojšnje ukrepanje, v dobro bolnikov oziroma zavarovancev; o tem, kakšne rešitve bi bilo treba pospešeno sprejeti za ohranitev finančne vzdržnosti sistema in za zagotovitev nemotenega izvajanja zdravstvenih storitev, sem se pogovorila z generalnim direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjanom Sušljem.

Ukrepi

»Elektronski bolniški list ni zagotovilo, da bomo po uvedbi te novosti manj obremenjeni, je pa primer dobrega sodelovanja, ki bi lahko pripomogel k boljšim rezultatom,« poudarja Dušan Baraga, splošni zdravnik

»Ne morem reči, da bomo zdravniki po uvedbi elektronskega bolniškega lista bistveno manj obremenjeni, kajti vodenje bolniškega staleža ni le bolniški list, ampak celotna obravnava bolezni in boleznin, spremljanje bolnika, pošiljanje na komisijo in, seveda, zdravljenje, ki pomaga skrajšati bolniški stalež. Prav tako še ne morem potrditi, da administrativni del, ki ga ponuja aplikacija, prinaša bistveno zmanjšanje dela, saj je trenutno tako pri medicinski sestri kot pri zdravniku delo celo za nekaj minut daljše – če vse poteka brez težav,« je ob današnji uradni predstavitvi skorajšnje uvedbe elektronskega bolniškega lista za Zdravstveniportal.si povedal Dušan Baraga, ki kot zdravnik splošne medicine dela v sklopu cerkniškega zdravstvenega doma.

Ukrepi

Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: »Če finančnega načrta za leto 2020 tudi tokrat ne bi sprejeli, bi zdravstvo moralo delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah«

Najslabši scenarij, do katerega bi slovensko zdravstvo lahko pripeljala prva letošnja izredna skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), se ni uresničil. Ponovno neizglasovanje finančnih načrtov ZZZS za leti 2020 in 2021 bi namreč vodilo v začasno financiranje, kar pomeni, da bi zdravstveni sferi v treh mesecih namenili za približno 100.000.000 evrov manj denarja – in zdravstvo bi bilo posledično primorano delovati v tako rekoč izrednih okoliščinah. Lahko si le predstavljamo, kaj bi to pomenilo z vidika zagotavljanja kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev zavarovancem oziroma obolelim, ki že zdaj na številne preiskave in posege čakajo nedopustno dolgo, tudi zaradi pomanjkanja kadra, po drugi strani pa je, denimo, oprema v bolnišnicah v že več kot 80-odstotnemu deležu zrela za odpis.

Sladkorna bolezen

Diabetes – bo naslednji 10-letni nacionalni program omogočil boljšo oskrbo sladkornih bolnikov od zdajšnjega?

Desetletni nacionalni program za obvladovanje naraščajočega bremena sladkorne bolezni se izteka, v pripravi je novi, za naslednje desetletje. In kaj ob tej prelomnici pokaže inventura doseženega?

Ukrepi

Področje zdravstva in zdravstvenega zavarovanja je pred pomembnimi pretresi. In kje v tej zgodbi s(m)o zavarovanci?

Področje zdravstvenega zavarovanja je v Sloveniji pred pomembnimi pretresi, začenši z načrtovano ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja pa vse do nujne prevetritve v obveznem zavarovanju, ki mu je pri načrtovanju in predlaganju ukrepov politika v zadnjih letih nemalokrat poskušala pristriči krila. In kje s(m)o v tej zgodbi zavarovanci oziroma pacienti?

Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Ukrepi

Za kontrolne preglede pri specialistu ne bo več treba vedno znova po novo napotnico k osebnemu zdravniku

V sozvočju z revoltom družinskih zdravnikov, ki v zadnjem času pospešeno opozarjajo na kadrovsko zdesetkanost in posledično preobremenjenost, tudi ali predvsem administrativno, se pospešeno vrstijo ukrepi za izboljšanje razmer v osnovnem zdravstvu. Tako je danes upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podlagi letošnjega razpisa za dodatnih 32 ambulant splošne oziroma družinske medicine ter 21 otroških in šolskih dispanzerjev prižgal zeleno luč prvim osmim novim timom. Za področje Gorenjske oziroma Zdravstvenega doma Kranj, kjer so razmere najbolj kritične, na razpis ni prispela niti ena vloga; razpis sicer ostaja odprt do konca leta, nadaljnje vloge pa bodo na ZZZS obravnavali sukcesivno.

Ukrepi

Sistem ne razpada, vzroka za alarm ni, pravi minister za zdravje. Pa to tudi v resnici drži?

Minister za zdravje Samo Fakin je na današnji novinarski konferenci, sklicani točno opoldne, opozorila zdravnikov, ki delajo na primarni ravni – češ da zaradi preobremenjenosti njihovo delo ni in ne more biti več kakovostno in varno, okoliščine, v katerih delujejo, pa da vodijo v razpad osnovnega zdravstvenega varstva –, ponovno ocenil kot pretiravanje. Priznal pa je, da problemov, ki zahtevajo konkretne rešitve, ni malo. Zato je danes na tri ure trajajočem sestanku z direktorji zdravstvenih domov, s katerimi se namerava redno sestajati, prisluhnil problemom in dilemam – zdravniki oziroma njihova združenja pa mu zamerijo, ker jim ni dal priložnosti, da bi v tej razpravi sodelovali. In kakšne rešitve so za zdaj na obzorju?