Značka: kakovost in varnost

Značka: kakovost in varnost

Otroška srčna kirurgija

Nasprotujoča si sporočila UKC Ljubljana in NIOSB, ki ob smrti novorojenčice povzročajo srh

Smrt otroka je nekaj tako neizrekljivo hudega in nevzdržnega, da je v polje žalovanja staršev in bližnjih preprosto nedopustno vstopati. Pa vendar se zgodi, da podatki o tako tragični zadevi pridejo v javnost, tako ali drugače. Danes dopoldne, po ad hoc napovedi tiskovne konference Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je umrla novorojenčica, ki so jo zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Tako je tragični dogodek postal osrednja tema konference, na kateri se je problematika zdravljenja na srcu bolnih otrok, ki ni ustrezno rešena že poldrugo desetletje, pokazala v najbolj boleči obliki.

Ukrepi

Čakalne dobe in pacienti v primežu čakanja na novo vlado

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu in z njimi pacienti bodo, kot vse kaže, še dolgo v primežu nefunkcionalnega vladanja oziroma negotovega čakanja na novo vlado. Poskusi za sestavo nove vlade ne dobijo epiloga, vlada v odhodu opravlja le tekoče posle, problemi pa ostajajo in postajajo vse globlji, resnejši in vse teže odpravljivi. To potrjuje tudi aktualna saga o 35 milijonih evrov, kolikor bi pri nas lahko v kratkem času namenili za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem za zagotavljanje kakovostnejše, varnejše zdravstvene oskrbe obolelih – vendar tisti, ki so trenutno na »odgovornih« položajih, to možnost zavračajo. Zakaj?

Otroška srčna kirurgija

Prirojena srčna napaka je resna diagnoza – in ne nekaj, o čemer naj razglablja politika

Prirojena srčna napaka je diagnoza, ki človeku postavi življenje na glavo. Praviloma se v taki nevzdržni situaciji znajdejo starši, ko pri njihovem malčku odkrijejo napako na srčku, nakar jim sporočijo diagnozo, ki napoveduje zahtevno in dolgotrajno zdravljenje. Spopadanje s tako novico ni preprosto, nasprotno, nujna je celovita podpora bližnjih in, seveda, tudi stroke, ki mora vzbuditi upanje in zaupanje. Le tako je mogoče ustvariti pravi miljé, v katerem se lahko začne res kakovostno in varno zdravljenje, v upanju na čim boljši izid. Pri otroški srčni kirurgiji so vse te prvine načete, že desetletje, pravzaprav skorajda dve. In zdaj se je v njeno »reševanje« s polno paro vključila še politika.

Presejalni programi

Mamografija rešuje življenja

Mamografija je preiskava, brezplačna, brez čakalnih vrst, pred katero pa ima marsikatera ženska zadržke. Pogosto je mogoče slišati, da je preiskava neprijetna, za nekatere boleča – a če pomislimo, da je doslej več tisoč ženskam pomagala, da so se s takojšnjim začetkom zdravljenja in s premaganjem raka na prsih, ko je bil ta še v začetni fazi, izognile hudim zapletom pri tej bolezni, ti zadržki res niso utemeljeni.

Otroška srčna kirurgija

Prof. dr. Igor D. Gregorič: »Slovenski zdravstveni sistem je več kot očitno zastarel«

Prof. dr. Igor D. Gregorič kot srčno-žilni in torakalni kirurg že več desetletij živi in dela v ZDA; zadnjih šest let v bolnišnici Memorial Hermann Hospital, ki deluje v sklopu teksaške univerze, vodi oddelek za srčno kirurgijo in srčno popuščanje. V Sloveniji je vpet v aktivnosti za odpravo nevzdržnega in nedopustnega stanja, ki smo mu bili priča v primeru otroške srčne kirurgije.

Ukrepi

Pravi čas, skrajni čas

Kdo bo prevzel odgovornost za ukrepe, ki pacientom zmanjšujejo dostopnost do pravic, za ukrepe, ki posredno zmanjšujejo njihove možnosti za čimprejšnjo ozdravitev? Kako dolgo bosta slovenska politika in vlada gasili ognje na posameznih vrtičkih, namesto da bi, s pomočjo ljudi, ki premorejo dovolj znanja in modrosti, pripravili res celovite in skrbno domišljene sistemske spremembe?

Reforma

Dr. Erik Brecelj: »Novi zakoni jasno kažejo, da bolniki niso prioriteta!«

Dr. Erik Brecelj je človek, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj je preprosto – znan. Ne le v strokovnih krogih, ampak tudi ali predvsem med ljudmi nasploh. Med Slovenkami in Slovenci, ki se vsake toliko, bolj ali manj redno, bolj ali manj boleče, srečujejo z našim zdravstvom, z resničnostjo, v kateri je ta sistem primoran delovati. In ta že dolgo ni več rožnata, nadebudna in spodbudna, prej nasprotno – zdi se, kot bi ga napadla bolezen, ki ji sodobna medicina (beri: aktualna politika) še ni našla pravega leka.