Hematologija

Bolniki z najtežjimi oblikami raka so lahko srečni, da v čakanju na novo CAR-T zdravljenje niso odvisni od države

Zbran je denar za prvo napravo, ki bo pri nas omogočila imunoterapijo raka s tako imenovanimi CAR-T celicami – bolnikovimi lastnimi imunskimi celicami, opremljenimi z dodatnimi senzorji za iskanje in premaganje tumorja. Zdravljenje s tako imenovanimi celičnimi robotki je za prenekaterega bolnika z rakom, ki mu druga zdravljenja ne pomagajo (več), edina možnost za preživetje in zmago nad boleznijo. A izzivov tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo, kajti z eno CAR-T napravo, v kateri »obdelajo« imunske celice obolelega in tako pridobijo zdravilo, bodo na leto lahko pomagali največ devetim bolnikom. Čakajočih na zdravljenje s celicami CAR-T pa je v Sloveniji bistveno več.

Rak

Bolniki z rakom trebušne slinavke nimajo časa za čakanje ... – eno od ključnih sporočil v marcu, mesecu ozaveščanja o rakih prebavil

Mesec marec je posvečen ozaveščanju o rakih prebavil. Čeprav gre za simbolično gesto, je ne kaže prezreti – nasprotno, informacije, strnjene v tem času, si velja zapomniti in jih širiti vsak dan, vsako leto, brez prekinitve. Vse dotlej, dokler splošno zavedanje o konkretnih bolezenskih bremenih ne bo tako razširjeno, da zgodnje odkrivanje bolezni in pravočasni začetek zdravljenja ne bosta več le želja, ampak resničnost; ta bo lahko učinkovito pripomogla k boljšemu obvladovanju tistih obolenj, ki danes še vedno vse prezgodaj ugašajo življenja. Tudi ali predvsem zato, ker znaki bolezni ostanejo neprepoznani – ne le na osebni, ampak nemalokrat tudi na strokovni ravni.

Rak

Se tudi pri obvladovanju raka želodca kmalu obeta presejalni program in posledično bistveno boljše preživetje bolnikov s to diagnozo?

Rak želodca, ki ga v skoraj 90 odstotkih povzroči okužba s Helicobacter pylori, je kljub dognanjem znanosti in medicine še vedno bolezen s slabo prognozo. Ta rak se praviloma začne pojavljati po 40. letu starosti, najpogosteje po 60. letu, umrljivost pa je zelo visoka, saj med obolelimi v obdobju petih let od postavitve diagnoze in začetka zdravljenja zahteva kar 72-odstotni smrtni davek. Glavni razlog za slabo preživetje pri raku želodca je namreč predvsem pozno odkritje bolezni – po drugi strani pa nova dognanja glede zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužb s Helicobacter pylori obolelim napovedujejo povsem drugačne možnosti.

Rak

Od jeseni brezplačna zaščita s cepljenjem proti okužbam s HPV nič več le za deklice, ampak tudi za dečke, za katere je bila doslej, z izjemo nekaterih občin, na voljo le kot samoplačniška storitev

S cepljenjem proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), s katerim so v zadnjem desetletju pred številnimi rakavimi boleznimi pri nas zaščitili šestošolke (pri deklicah gre predvsem za preprečitev nastanka raka materničnega vratu kasneje v življenju), bodo po novem zaščitili tudi dečke, ki bodo lahko brezplačno cepljeni od prihodnjega šolskega leta dalje. Okužba s HPV namreč pri moških lahko povzroči raka penisa, zadnjika, ustnega žrela ali genitalne bradavice. Pri prenovi nacionalnega programa cepljenja pa pediatri izpostavljajo še eno pomembno novost: pred hepatitisom B po novem s cepljenjem zaščitijo že dojenčke – s cepivom, ki malčka obvaruje pred šestimi nalezljivimi boleznimi.

Transplantacije

S presaditvijo pljuč lani rešili življenje 34-letniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju COVID dokončno odpovedala pljuča, nasploh pa so pri nas v minulem letu s transplantacijo pomagali še 113 bolnikom

Presaditev organa pomeni zadnje upanje za pacienta, pri katerem je jasno, da nobeno drugo zdravljenje ne bo več pripomoglo k ohranitvi njegovega življenja. Tako je lani slovenska ekipa rešila življenje 34-letnemu bolniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID dokončno odpovedala pljuča. In v minulem letu je bilo takšnih primerov kar 114 – 19 več kot leta 2019, ko ne medicina ne družba še nista bili pahnjeni v nepredstavljivo zapletene kalupe, nastale na račun pandemije novega koronavirusa.

Ukrepi

»Imamo močno ekipo, ki premore ogromno znanja in izkušenj, naša stališča pa temeljijo na ohranjanju javnega zdravstva,« poudarja nova predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović

Prof. dr. Bojana Beović je po sinočnji ustanovni seji zbornične skupščine zdaj že uradno prevzela vodenje Zdravniške zbornice Slovenije, zato bo v naslednjih štirih letih prepolovila obseg kliničnega dela, ki ga kot specialistka infektologije opravlja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. V tem mandatu bodo po njenih zagotovilih aktivnosti zbornice usmerjene tako v aktualno stanovsko problematiko kot v angažma pri zagotavljanju izboljšav v sistemu, s čimer naj bi olajšali pogoje za delo (zobo)zdravnikov in odpravili ključne težave, ki zaradi slabe dostopnosti do diagnostike in začetka zdravljenja tarejo bolnike.

Ukrepi

Bo Janezu Poklukarju uspelo?

Kako zagotoviti dovolj kadra v zdravstvu, zlasti na področju zdravstvene nege, kako skrajšati predolgotrajno čakanje in zagotoviti ažurnost ter kakovost pri udejanjanju pravic? Da pri nas pomanjkanje strokovnega kadra v zdravstvu povzroča resne težave, je znano, že dolgo – prav tako kot posledično okrnjena logistika dela. V zdravstveni negi, kjer že sicer kronično primanjkuje medicinskih sester – in številke niso majhne, govora je o kar 25-odstotnem kadrovskem primanjkljaju –, so v času epidemije razmere postale neobvladljive, zlasti na oddelkih za intenzivno terapijo. In podobno je tudi s kadrovsko pokritostjo z zdravniki, zlasti v nekaterih vejah medicine, zato se Slovenija še vedno sooča z razmerami, v katerih posamezne regije nimajo določenih specialistov. Pacienti so tako na diagnostiko in kontrolne preglede primorani odhajati drugam, praviloma v prestolnico – a šele, ko pridejo na vrsto po nedopustno dolgem čakanju. Tudi sicer, ne le med COVID epidemijo.

Hematologija

Prof. dr. Samo Zver: »Med pogovorom na ministrstvu se je zdelo, kot da ne bi šlo za bolnike, pred katerimi je brez CAR-T terapije morda le še pol leta življenja«

»Občutek imam, da so predstavniki ministrstva za zdravje, ki sem jim danes predstavil nujnost uvedbe zdravljenja s CAR-T celicami in takojšnjega nakupa lastne naprave za pridobivanje teh celic, zelo oddaljeni od realne situacije v bolnišnicah. Pogovor je namreč tekel tako, kot da ne bi šlo za ljudi. Za življenja. In o tem se je zelo težko pogovarjati z nekom, ki ne dela z bolniki, saj preprosto ne razume. Ne čuti. Ne more se vživeti v položaj bolnikov, ki čakajo na to zdravljenje, vedoč, da imajo brez CAR-T terapije pred seboj morda le še pol leta življenja – torej ne morejo čakati na zdravljenje še eno leto, ker tega časa nimajo več!« je po današnjem sestanku na resornem ministrstvu za Zdravstveniportal.si povedal prof. dr. Samo Zver, zdravnik in predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo.

Starejši

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

Kako se odvija delo v zobozdravstvu, v okoliščinah, ki jih narekuje zdaj že pojemajoči drugi val epidemije? Stomatologinja prim. dr. Diana Terlević Dabić pravi, da delo v njihovi ordinaciji v zdravstvenem domu v Škofji Loki poteka nemoteno. »Držimo se protokola. Vsakega pacienta pred obiskom pokličemo, naredimo anamnezo, posredujemo navodila glede prihoda v ordinacijo. Pacienti nas potrebujejo – in v naši ambulanti kratkih stikov pri zobozdravstveni obravnavi ni. Naročamo manj pacientov, čakanja v čakalnici ni, za vsakega pacienta si vzamemo več časa kot pred epidemijo. Pravzaprav bi lahko rekla, da nam je COVID na svojevrsten način pomagal pri izboljšanju organizacije.«

Javno naročanje

Člani skupine zdravstvo.si zdaj konkretno v boj proti korupciji in prirejenim javnim razpisom za naročanje medicinskega materiala?

Na ministrstvu za zdravje so imenovali delovno skupino, ki naj bi pomagala pri temeljiti prevetritvi postopkov javnega naročanja v zdravstvu. Kot je znano, na tem področju še vedno prihaja do nedopustnih odstopanj in nepravilnosti, na katere je pred tremi leti in pol odmevno opozoril prof. dr. Marko Noč, član tedanje strokovne komisije za skupno naročanje materiala za interventno kardiologijo, ki je ugotovila, da naše zdravstvo za žilne opornice plačuje tudi do 200 odstotkov višjo ceno kot, denimo, Švedska. Tovrstna opozorila in pozive k ukrepanju je v zadnjih 15 mesecih privzela skupina razumnikov in oporečnikov, zdravnikov, ki so prepričani, da aktualna ureditev slovenskega zdravstva ni v prid bolnikov, saj da je »drag, neracionalen in nepravičen«, zato si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za spremembe, ki temeljijo na ničelni toleranci do korupcije. Pet izmed njih jih bo zdaj sodelovalo pri pripravi sprememb v postopkih javnega naročanja.