Transplantacije

S presaditvijo pljuč lani rešili življenje 34-letniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju COVID dokončno odpovedala pljuča, nasploh pa so pri nas v minulem letu s transplantacijo pomagali še 113 bolnikom

Presaditev organa pomeni zadnje upanje za pacienta, pri katerem je jasno, da nobeno drugo zdravljenje ne bo več pripomoglo k ohranitvi njegovega življenja. Tako je lani slovenska ekipa rešila življenje 34-letnemu bolniku, ki so mu zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID dokončno odpovedala pljuča. In v minulem letu je bilo takšnih primerov kar 114 – 19 več kot leta 2019, ko ne medicina ne družba še nista bili pahnjeni v nepredstavljivo zapletene kalupe, nastale na račun pandemije novega koronavirusa.

Ukrepi

»Imamo močno ekipo, ki premore ogromno znanja in izkušenj, naša stališča pa temeljijo na ohranjanju javnega zdravstva,« poudarja nova predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović

Prof. dr. Bojana Beović je po sinočnji ustanovni seji zbornične skupščine zdaj že uradno prevzela vodenje Zdravniške zbornice Slovenije, zato bo v naslednjih štirih letih prepolovila obseg kliničnega dela, ki ga kot specialistka infektologije opravlja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. V tem mandatu bodo po njenih zagotovilih aktivnosti zbornice usmerjene tako v aktualno stanovsko problematiko kot v angažma pri zagotavljanju izboljšav v sistemu, s čimer naj bi olajšali pogoje za delo (zobo)zdravnikov in odpravili ključne težave, ki zaradi slabe dostopnosti do diagnostike in začetka zdravljenja tarejo bolnike.

Ukrepi

Bo Janezu Poklukarju uspelo?

Kako zagotoviti dovolj kadra v zdravstvu, zlasti na področju zdravstvene nege, kako skrajšati predolgotrajno čakanje in zagotoviti ažurnost ter kakovost pri udejanjanju pravic? Da pri nas pomanjkanje strokovnega kadra v zdravstvu povzroča resne težave, je znano, že dolgo – prav tako kot posledično okrnjena logistika dela. V zdravstveni negi, kjer že sicer kronično primanjkuje medicinskih sester – in številke niso majhne, govora je o kar 25-odstotnem kadrovskem primanjkljaju –, so v času epidemije razmere postale neobvladljive, zlasti na oddelkih za intenzivno terapijo. In podobno je tudi s kadrovsko pokritostjo z zdravniki, zlasti v nekaterih vejah medicine, zato se Slovenija še vedno sooča z razmerami, v katerih posamezne regije nimajo določenih specialistov. Pacienti so tako na diagnostiko in kontrolne preglede primorani odhajati drugam, praviloma v prestolnico – a šele, ko pridejo na vrsto po nedopustno dolgem čakanju. Tudi sicer, ne le med COVID epidemijo.

Rak

Če opažate trdovraten kašelj, ranice, ki se ne zacelijo, bulice, ki ne izginejo, drugačno presnovo ali nepojasnjeno hujšanje, ukrepajte – kajti pravočasna postavitev diagnoze rak ni prav nič manj pomembna kot boj proti COVID!

Rak danes praviloma ni več usodna bolezen, vendar mora biti diagnoza postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni, ki ji mora slediti takojšnje zdravljenje, brez nedopustno dolgih čakalnih dob. Tudi pri tej diagnozi govorimo o epidemiji, kajti rak je eden najresnejših problemov sodobne družbe – oziroma bi lahko rekli, da je bil, do izbruha epidemije novega koronavirusa. Po podatkih registra raka je bilo namreč lani, med prvim valom COVID, v primerjavi z letom 2019 postavljenih za kar 30 odstotkov manj onkoloških diagnoz, zdaj, v podaljšanem drugem valu, je izpad manjši, a še vedno 10-odstotni. Posledice bodo resne.

Zobozdravstvo

Kako priti do ortodonta v manj kot treh letih?

Eden glavnih problemov slovenskega zdravstva so nedopustno dolge čakalne dobe. Ta težava se je v zadnjem letu, na račun epidemije COVID in posledično spremenjenega delovanja v zdravstvu, izrazito povečala, čeprav celovitih uradnih podatkov o podaljšanju čakalnih dob (še) ni. Težave, ki vznikajo v času epidemije, bodo svojo težo pokazale šele čez čas – aktualni pa ostajajo tudi stari problemi, povezani s skrbjo za zdravje otrok in mladostnikov, med katerimi zagotovo izstopa ortodontsko zdravljenje, na katerega je treba čakati tudi več let.

Rak

Društvo Onkoman v movembru opozarja na breme pljučnega raka: če imate znake bolezni, ne oklevajte z obiskom pri zdravniku, kajti v času epidemije je delež diagnosticiranih rakov upadel za 30 odstotkov

Danes je pri nas, tudi ali predvsem na račun usmerjanja večine zmogljivosti zdravstvene dejavnosti v obvladovanje bolezni COVID, odkritih kar za tretjino manj rakov kot pred pandemijo. Zato v sklopu meseca novembra oziroma »movembra«, zdaj že tradicionalno posvečenega ozaveščanju o hudih boleznih, ki v večji meri ogrožajo moške, pri slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman tokrat opozarjajo na stisko bolnikov s pljučnim rakom. Zakaj? Zato, ker je za postavitev diagnoze in takojšnji začetek zdravljenja tudi pri tej napredujoči bolezni ključnega pomena (možnost za) pravočasni obisk zdravnika – glede tega pa v razmerah, ki jih narekuje drugi val epidemije, prihaja do številnih kratkih stikov.

Ukrepi

»Ko spremljaš dogajanje po Evropi, je kristalno jasno, da se Slovenija za zdaj odlično spopada z drugim valom epidemije,« je prepričan kirurg Robert Carotta iz splošne bolnišnice na Jesenicah

Zdravnik Robert Carotta, ki kot kirurg dela v splošni bolnišnici na Jesenicah, se je tudi sam okužil s koronavirusom SARS-CoV-2 – in izkušnja je, kot je povedal v današnjem oglašanju z Javorniškega Rovta, od doma, kjer preboleva korono, vse prej kot prijetna. Pri njem je prvotno blagemu poteku bolezni sledila močno povišana telesna temperatura, zelo slabo počutje, brbončice zdaj ne prepoznajo več okusa hrane, mu pa, kot je dejal, bolezen k sreči ni »vzela jezika«.

Ukrepi

Ultimativni apel zdravniških združenj premieru Janezu Janši za takojšnjo preprečitev zdravstvene in socialne katastrofe v drugem valu epidemije

Preprečevanje cunamija v drugem valu epidemije utegne biti jalov poskus, če se prizadevanjem za čim učinkovitejše preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom ne bo pridružilo celotno slovenstvo, tudi tisti, za katere se zdi, da ne zmorejo ali nočejo razumeti resnosti pojava, s kakršnim se je človeštvo v zdaj že daljni preteklosti po svojih najboljših močeh spopadalo v primeru kuge, tuberkuloze ali gobavosti. Vedno je uspelo, a prijemi niso bili sofisticirani, prej surovi. Tokrat pa je zdravstvo – in ne le naše – tik pred tem, da se zlomi. Kajti, ne pozabimo, da za COVID bolnike z zapleti, ki potrebujejo v sklopu enote za intenzivno terapijo, lahko na bolnišnični ravni ustrezno poskrbijo le specialisti intenzivne medicine in anesteziologi, skupaj z za tovrstno nego usposobljenimi medicinskimi sestrami.

Etika

Odprto pismo poslancu Mihi Kordišu in grožnja s prav(d)nimi postopki zaradi izjave o »zdravnikih mazačih«

Poslanec Miha Kordiš, ki je v tem tednu razdvojil politično različno opredeljene Slovence (kar je še najmanj pomembno), slovensko zdravništvo spravil na okope (kar je logična posledica njegove razprave na odboru za zdravstvo in označevanja dela zdravnikov kot »mazačev«), predvsem pa nazorno pokazal, kako nizko je pri nas padla raven osebne kulture, etike in komunikacije (kar se je potrdilo tudi v nadaljnjih razpravljanjih na družbenih omrežjih), je danes prejel javni odziv odvetnika Domna Gorenška, brata nedavno preminulega ortopedskega kirurga Matevža Gorenška.

Manipulacije

Sramotni izpad poslanca Mihe Kordiša, ki je zdravnike označil za mazače, so ostro obsodili prof. dr. Marko Noč, dr. Erik Brecelj, Krištof Zevnik in drugi zdravniki iz skupne zdravstvo.si

»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.