Iskalnik

Iskalnik

Presejalni programi

Zbolevnost in umrljivost slovenskih moških zaradi raka prostate sta višji od evropskega povprečja, zato bo presejanje in posledično bistveno zgodnejše odkrivanje agresivne oblike tega raka zelo dobrodošlo

Prvi konkretnejši korak k uvedbi presejalnega programa za raka prostate se bo začel že letos, z raziskavo, v katero bodo na območju ljubljanske regije vključili 6000 naključno izbranih moških med 50. in 69. letom starosti. Rak prostate je v tej starosti pogosto obolenje, vendar ni vedno invazivno, ampak napreduje počasi, zato pri prenekaterem moškem tudi po postavitvi diagnoze zadostuje zgolj aktivno spremljanje. Povsem drugače pa je, kadar se rak prostate pojavi v agresivni, hitro napredujoči obliki. In presejalni program bo, ko bo zaživel na nacionalni ravni, usmerjen prav v odkrivanje teh rakov, pri katerih bo z zgodnjim odkritjem bolezni mogoče preprečiti hude zaplete in ohraniti kakovost življenja obolelega. Marsikomu pa bo tovrstni pristop, ki bo z odkritjem (pred)rakavih sprememb pri navidezno zdravem moškem omogočil pravočasni začetek zdravljenja, rešil življenje.

Rak

Odpiranje vrat novima presejalnima programoma za raka pljuč in raka prostate (pa tudi spremembi metode za presejanje raka materničnega vratu)

Na obzorju presejalnih programov, ki omogočajo odkritje predrakavih sprememb ali raka v najzgodnejši fazi bolezni pri sicer povsem zdravem človeku, se nakazujejo precejšnje spremembe. Pri zdaj res že dobro utečenemu presejanju žensk, ki je v Sloveniji v sklopu programa Zora pripomogel k izrazitemu zmanjšanju pojavnosti raka materničnega vratu, bo stroka z zdajšnjega odvzema in analize brisa materničnega vratu na podlagi mednarodnih klinično-raziskovalnih dokazov in strokovnih priporočil počasi prešla na test okužbe s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo tega raka. Poleg tega pa se tudi pri nas začenja usmerjena priprava strokovno, logistično, organizacijsko in finančno zasnovanih okvirov za uvedbo dveh novih presejalnih programov – za raka pljuč in raka prostate.

Bolezni prebavil

Okužba z bakterijo Helicobacter pylori je najpomembnejši dejavnik za razvoj raka na želodcu, zato je bistveno pravočasno odkritje in zdravljenje te okužbe

Veste, katera kronična okužba, ki ima lahko tudi zelo hude posledice, je pri človeku najpogostejša? Odgovor se skriva v bakteriji Helicobacter pylori (H. pylori), s katero je okužena približno polovica svetovnega prebivalstva, vendar se simptomatske težave, ki lahko povzročijo resno bolezensko stanje, pojavijo zgolj pri 10-odstotnem deležu okuženih. Okužba s H. pylori vpliva na nastanek številnih težav, od razjede na želodcu in dvanajstniku do pomanjkanja vitamina B12, vodi pa lahko tudi v nastanek raka želodca, ki ima še vedno slabo prognozo. Diagnoza je namreč praviloma postavljena v že napredovali fazi bolezni, zato na stari celini stopnja petletnega preživetja znaša od 19 do največ 30 odstotkov. Da bi zmanjšali stopnjo umrljivosti zaradi raka želodca, bo treba fokus usmeriti v preprečevanje razvoja te bolezni oziroma v pravočasno postavitev diagnoze ter takojšnji začetek zdravljenja.

Rak

Reševanje življenj v sklopu presejalnega programa Dora: v 16 letih pri 6000 navidezno zdravih ženskah odkrili raka na prsih, zdaj je na obzorju širitev programa na ženske med 45. in 74. letom

Rak na prsih je lahko zelo težka bolezen, zdravljenje invazivno, naporno, z mnogimi posledicami. Vendar ni nujno, da je tako, kajti diagnostično in klinično védenje, kakršno je bilo v medicini prisotno pred dobrima dvema desetletjema, ni in ne more biti primerljivo z današnjimi zmogljivostmi medicine, ki so ji pri zgodnjem odkrivanju rakov in celo predrakavih sprememb v neprecenljivo pomoč presejalni programi. Ti delujejo na ravni celotne države – in za zgodnje odkrivanje raka dojk v Sloveniji tak program obstaja že 16 let. V sklopu preiskav, na katere so ženske med 50. in 69. letom starosti vabljene vsaki dve leti, pa bo v tem tednu opravljena že milijonta mamografija.

Rak

Diagnoza rak – huda preizkušnja, ki jo je v dobršni meri mogoče preprečiti oziroma jo premagati

Diagnozo rak je v precejšnjem deležu mogoče preprečiti. Pri zdravljenju, ki se mora začeti čim prej, pa bo treba zagotoviti sistemske odgovore na kar nekaj izzivov, v smislu čim bolj ažurne, celostne, kakovostne, varne in posameznemu bolniku prilagojene obravnave, zdravljenja in celostne rehabilitacije obolelega. Pot premagovanja bolezni je precej raznolika, ne le zaradi individualno pogojenega odzivanja posameznika na diagnozo, s katero se je prisiljen spopasti, ampak tudi zaradi narave onkoloških obolenj, ki nikakor niso enoznačna – in to, med drugim, potrjujejo tudi rezultati pri zdravljenju različnih rakov. Zato v nadaljevanju članka objavljamo tudi povezave na članke, ki smo jih na zdravstvenem portalu objavili o številnih onkoloških in drugih obolenjih, ki jih je z zdravim načinom življenja mogoče bodisi preprečevati bodisi upočasniti njihovo napredovanje.

Rak

Rak: izjemni dosežki, spodbudni obeti – pa tudi skrb vzbujajoče projekcije

Napredek medicine je, skupaj z raziskovalnimi dognanji in vse bolj poglobljenim uvidom v etiologijo raka, pripomogel k temu, da onkološka obolenja danes v veliki meri niso več nekaj neobvladljivega. Nasprotno, z usmerjenim ukrepanjem je danes mogoče to bolezen tudi preprečiti ali njen nastanek vsaj zamakniti na kasnejše obdobje, pravočasno odkritje (pred)rakavih sprememb in takojšnji začetek zdravljenja pa lahko vodita v ozdravitev. Medtem ko se je včasih postavitev onkološke diagnoze zdela kot neizbrisna napoved trpljenja in pospešenega približevanja koncu življenja, danes samo v Sloveniji živi več kot 124.000 posameznikov, ki so jim odkrili raka, vendar so po zaslugi zdravljenja, rehabilitacije ter neizmerne notranje moči in volje ne le preživeli, ampak tudi ozdraveli oziroma ustavili napredovanje bolezni. Vendar izzivov tudi na tem področju ne manjka.

Rak

Pravi moški ne zanikajo težav, ki jih zaznajo, ampak raje pravočasno ukrepajo, pa naj gre za raka prostate, mod, debelega črevesja, trebušne slinavke, pljuč – ali za duševne stiske, ki vodijo v razmislek o koncu življenja

Teze o tem, kakšen naj bi bil pravi moški, so bile že ničkolikokrat preigrane, z najrazličnejših zornih kotov. A še vedno je najmočnejši od argumentov ta, da je resnično pravi moški tisti, ki zna poskrbeti tudi za svoje zdravje – še vedno pa drži tudi to, da mu glavno oporo in podporo, predvsem pa spodbudo pri tem predstavlja njegova partnerka oziroma nekdo od bližnjih. S takšno resničnostjo, pa naj jo moški še tako zanikajo, se iz dneva v dan srečujejo tudi zdravniki, zato je prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, glede tega zelo neposredna: »Moški se slabše odzivajo na vabila k sodelovanju v sklopu presejalnega programa, ki omogoča odkritje predrakavih sprememb ali raka v najzgodnejši fazi, prav tako pa so tudi redkobesednejši – zato onkologi spodbujamo prakso, da pacient pride k zdravniku skupaj s spremljevalcem, z nekom od bližnjih.« V sklopu meseca novembra, ki je že tradicionalno posvečen ozaveščanju o (marsikdaj prezrtem) zdravju moških in ozaveščanju o resnih obolenjih, ki moške pogosto prizadenejo, je razmislek o pravilnem ravnanju »pravega moškega« dragocen, posledično ukrepanje pa nujno – seveda ne le v tem obdobju, ampak nasploh.

Rak

»Hude bolezni si predstavljam tako, kot da ti nekdo razpne vrvico nad prepadom, čez katerega moraš priti sam – varuje pa te mreža tvojih prijateljev«

Samo letos so z mamografijo, opravljeno v sklopu programa Dora, pri 344 ženskah, prepričanih, da so povsem zdrave, ugotovili, da imajo raka na prsih. Ker omenjeni presejalni program omogoča odkrivanje predrakavih sprememb in rakov v najzgodnejši fazi, to obolelim prinaša bistveno boljše možnosti za ozdravitev. Toda rak je bolezen, ki – pa naj bo odkrita v katerikoli fazi – pušča odtis v telesu in na psihi, zdravljenje človeka izčrpa duševno in fizično, zlasti na račun neznank, ki onemogočajo izračun zdravstvene enačbe tako na osebni kot na sistemski ravni. Zato oboleli potrebujejo podporo in pomoč.

Rak

»Dokler smo zdravi, morda nismo pozorni na vsa opozorila, ki jih dobivamo ...«

Ozaveščanje o neprecenljivi vlogi zdravega načina življenja in odkrivanja bolezni v čim zgodnejši fazi je šele prvi korak, poudarjajo pri slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna. Zato ta korak, ki nikoli ne zastane, vedno znova okrepijo v mesecu oktobru, na mednarodni ravni posvečenem ozaveščanju o tem najpogostejšem onkološkem obolenju žensk, ki pa ga, resda redkeje, diagnosticirajo tudi pri moških. Kot poudarja predsednica združenja dr. Tanja Španić, ki je tudi sama prebolela raka na prsih: »Ključnega pomena so nadaljnji koraki, ki spodbujajo k spreminjanju navad, sprejemanju zdravih odločitev, ohranjanju zdravega načina življenja ter, seveda, tudi k zgodnjemu odkrivanju morebitnih bolezenskih sprememb.«

Rak

Tudi za raka dojk velja, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti – ali pa ga vsaj odkriti v zgodnji fazi, ko je zdravljenje lažje in ima manj neželenih učinkov

Začel se je rožnati oktober, mesec, posvečen ozaveščanju o najpogostejšem raku pri ženskah – raku dojk. Zakaj ozaveščanje? Preprosto zato, ker to bolezen še vedno pri vse preveč ženskah odkrijejo pozno, v fazi, ko je rak na prsih že napredoval – in to kljub temu, da so v današnjem času na voljo številne možnosti za zgodnje odkritje raka na prsih, ko je mogoče z blagim, neinvazivnim zdravljenjem bolezen premagati, nakar ženska ali moški, kajti za tem rakom zbolevajo tudi moški, lahko naprej živi kakovostno, aktivno, zdravo življenje.

Ginekologija in porodništvo

Ni vsaka kontracepcija primerna za vsako dekle – najustreznejšo zaščito svetuje specialist ginekologije in porodništva, problem pa je, ker pri nas vse več žensk ostaja brez izbranega ginekologa

Posvet z ginekologom bi moral biti na voljo vsaki mladi ženski, predvsem takrat, ko se ta prvič odloča za uporabo kontracepcije, kajti poplava informacij o spolnosti, spolno prenosljivih boleznih in zaščiti, ki so danes na voljo prek številnih virov informacij, namreč mladim pogosto ni v pomoč. Nasprotujoči si podatki in nepreverjene trditve nemalokrat sprožajo stiske, kajti postavitev ločnice med verodostojnimi in zavajajočimi, nekredibilnimi informacijami ni enostavna. Zato so, denimo, dekleta pogosto zadržana do hormonske kontracepcije, glede katere je še vedno v veljavi prepričanje, da je zelo škodljiva, saj da povzroča številne neželene učinke – od debelosti do glavobolov, infarktov, tromboze in raka. In kakšna je resnica?

Presejalni programi

Recept za zgodnejše odkrivanje in učinkovitejše zdravljenje pljučnega raka prinaša nacionalni presejalni program, a tlakovanje poti do uvedbe tega programa bo, kot poudarja doc. dr. Martina Vrankar, trajalo še nekaj let

Rak pljuč je huda bolezen. Tako pri nas kot po svetu je na prvem mestu po umrljivosti, pri ženskah in pri moških – v dobršni meri zaradi tega, ker bolezen vse predolgo ostane neprepoznana. Ob postavitvi diagnoze je namreč bolezen pri približno polovici obolelih že tako napredovala, da ni več ozdravljiva. Po drugi strani pa danes tudi pri pljučnem raku obstajajo dobre možnosti za ozdravitev, a le, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj. Ker v zgodnjem stadiju bolezen odkrijejo le pri petini bolnikov, želi medicina fokus usmeriti v iskanje posameznikov, pri katerih bi čim zgodnejše odkritje predrakavih in rakavih sprememb pomenilo dober obet za ozdravitev. Na področju raka pljuč naj bi v prihodnjih letih tovrstni premik dosegli po zaslugi uvedbe novega organiziranega presejalnega programa.

Presejalni programi

Organizirani presejalni program za raka prostate bo zmanjšal umrljivost moških zaradi te bolezni

Vsako leto pri nas diagnozo rak postavijo približno 16.000-krat, več kot 6000 življenj pa zaradi zapletov, v katere vodi napredovanje bolezni, ugasne. Med petimi najpogostejšimi raki, ki pri nas predstavljajo 60-odstotni delež vseh rakov, je poleg raka kože, raka na prsih, pljučnega raka ter raka debelega črevesa in danke tudi rak prostate, ki je najpogosteje postavljena onkološka diagnoza pri slovenskih moških. Pri nas se, kar se tiče te bolezni, že leta odvija neorganizirano, priložnostno presejanje za raka prostate, ki pa, kot kažejo podatki, moškim povzroča več škode kot koristi. Pomemben preobrat na tem področju napoveduje začetek priprav na organizirano presejanje za raka prostate, vendar bo do uvedbe novega nacionalnega presejalnega programa vodila še dolga, nekaj let trajajoča pot.

Rak

Na pragu uvedbe četrtega presejalnega programa – za raka prostate

Dokler v Sloveniji ni zaživel program Svit, namenjen odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesju in danki, je bila v veliki večini primerov ta diagnoza postavljena šele, ko je bolezen že močno napredovala, zdravljenje je bilo posledično bistveno invazivnejše, kakovost življenja obolelega slabša, prognoza vse prej kot dobra. Danes je v več kot 70 odstotkih primerov bolezen odkrita tako zgodaj, da oboleli sploh ne potrebuje onkološkega zdravljenja; odzivnost vabljenih v program je dobra, a precej bolj po zaslugi žensk kot moških. Podobni dosežki se obetajo tudi pri novem presejalnem programu za raka na prostati – če se bodo, seveda, moški odzvali na možnost zgodnjega odkritja bolezni, ki bistveno poveča možnost za preživetje in za kakovostno življenje tudi po diagnosticiranju raka prostate.

Rak

Preprečevanje in zdravljenje raka: spodbudni rezultati, dobra vizija, med izzivi, ki jih ne manjka, pa je nujna čimprejšnja zagotovitev celovite rehabilitacije

Čeprav je bil na področju zgodnje diagnostike, zdravljenja in celostne obravnave v vseh fazah premagovanja onkoloških obolenj v zadnjem obdobju dosežen opazen napredek, je pri preprečevanju in pravočasnem začetku zdravljenja raka še vedno prisotnih veliko izzivov. Obstaja namreč več sto vrst rakavih obolenj – in ni pri vseh tako, da bi jih lahko odkrili že v najzgodnejšem obdobju, ko je verjetnost za ozdravitev velika. Tako je prepoznavnost prenekatere onkološke bolezni še vedno slaba, oboleli pridejo do zdravnika šele, ko simptomi postanejo moteči, takrat pa je bolezen praviloma že preveč napredovala. Za zdaj so možnosti zgodnjega odkritja predrakavih in rakavih sprememb obetavne predvsem pri raku materničnega vratu (program Zora), raku na prsih (program Dora) ter raku na debelem črevesju in danki (program Svit). Odpirajo se tudi možnosti za uvedbo novih tovrstnih presejalnih programov, med drugim za raka prostate in raka pljuč. Še vedno pa se vse prepogosto pozablja na dokazano dejstvo: skoraj 50 odstotkov vseh primerov rakavih obolenj bi bilo mogoče preprečiti.

Rak

Kdaj tudi pri nas uvedba programov za zgodnje odkrivanje raka pljuč, prostate in želodca?

V skladu s prenovljenimi priporočili za izvajanje presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, bo tudi Slovenija začela s pripravami na postopno uvedbo novih presejalnih programov za tri resna obolenja: raka pljuč, raka prostate in raka želodca. Tovrstni pristopi, ki so jim pri nas že dodobra utrli pot programi Zora, Dora in Svit – v sklopu teh programov so prenekateremu posamezniku s pravočasnim odkritjem raka materničnega vratu, raka na prsih ali raka na debelem črevesju oziroma danki rešili življenje –, pripomorejo k res zgodnjemu odkritju bolezenskih sprememb. Tak pristop omogoča bistveno boljšo prognozo, manj invazivno zdravljenje in neprimerljivo boljše izide v boju z boleznijo.

Srce in žilje

Spodbudna novica za srčne bolnike: vsaditev umetne mitralne zaklopke odslej tudi pri nas manj invazivna, izvedljiva brez zunajtelesnega krvnega obtoka

Po dve leti trajajočih intenzivnih pripravah na uvedbo transkatetrske implantacije umetne zaklopke (TMVR) na mesto obolele mitralne zaklopke se je zdaj tudi UKC Ljubljana uvrstil v skupino stotih medicinskih centrov na svetu, v katerih so doslej na ta način (o)zdravili že 1100 bolnikov. Prvi tovrstni poseg je bil pri človeku opravljen pred devetimi leti. Pri nas doslej s to metodo zdravljenja pomagali dvema pacientoma – posega sta bila izvedena pred štirinajstimi dnevi in bolnika uspešno okrevata.

Rehabilitacija in socialna varnost

Rak in pravica do pozabe: omejiti bo treba diskriminacijo, ki je še vedno aktualna tako pri zaposlovanju kot pri obravnavi vlog za dolgoročno posojilo ali za življenjsko zavarovanje

Mnogi, ki so – bodisi v otroštvu bodisi kasneje v življenju – preboleli raka in zabeležili to pomembno zmago v življenju, kljub ozdravitvi ne morejo dobiti dolgoročnega bančnega posojila. Ali službe. Ali pa jim ne uspe skleniti življenjskega zavarovanja. Marsikje je še vedno tako. Tudi v Sloveniji. Pravzaprav v vseh državah, ki še niso sledile zgledu Francije, držav Beneluksa, Italije, Romunije, Portugalske, Irske ali Cipra, kjer so že udejanjili tako imenovano pravico do pozabe, družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami.

Presejalni programi

Presejalni program za raka prostate: pri moških z agresivno obliko bolezni, ki danes pridejo na pregled šele, ko ima bolezen že metastaze, bodo raka na prostati lahko odkrili že v začetni fazi

Rak prostate je bistveno drugačen od ostalih onkoloških obolenj. Pojavnost te bolezni je pogojena predvsem s starostjo, zato praktično ni moškega v pozni starosti, ki raka prostate ne bi imel – a zanj sploh ne ve, saj mu ne povzroča nobenih težav. Rak prostate napreduje zelo počasi, ogroža pa predvsem tiste moške, ki imajo večje tveganje za razvoj agresivnih oblik raka na prostati – ti nujno potrebujejo kakovostno in učinkovito zdravljenje. Odgovor na dilemo, kako te posameznike pravočasno diagnosticirati in jim pomagati prej, preden bolezen napreduje, smo dobili v teh dneh: v pripravi je nacionalni presejalni program za raka prostate, ki bo deloval na podoben način kot programi Zora, Dora in Svit. Novi program bo pri odkrivanju te bolezni uvedel nove prijeme.

Presejalni programi

Presejalni program za pljučnega raka bo pripomogel k več kot 20-odstotnemu zmanjšanju umrljivosti zaradi te bolezni

V sklopu presejalnih programov je prenekateremu posamezniku, prepričanemu, da je povsem zdrav, z odkritjem predrakavih sprememb ali raka v začetni fazi mogoče rešiti življenje oziroma preprečiti prestajanje kalvarije, na katero bi bil »obsojen«, če bi bolezen odkrili pozno. Da je to res, danes lahko potrdijo mnogi, ki so jim v sklopu presejalnih programov Zora, Dora ali Svit odkrili bolezenske spremembe, ki so zahtevale takojšnjo nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje – in so danes zdravi. Tovrstna možnost se obeta tudi pri raku pljuč, bolezni, ki je še vedno vse prepogosto diagnosticirana v fazi, ko ozdravitev ni več mogoča.